Tiskane izdaje
Kdor se je pred dnevi ozrl k zgornjemu parkirišču ob planiški letalnici in nad ciljno ravnino novega tekaškega štadiona ter zaznal mogočni tovornjak ruske reprezentance, se je lahko le vnovič prepričal, koliko na evropskem vzhodu vlagajo v šport. Izidi v tej sezoni pa Rusije ne navdušujejo, kar je med posebnim pogovorom za Delo potrdil dolgoletni vodja reprezentance Jurij Čajkovski.
»Brez njega si tekaške izbrane vrste Rusije nihče ne more predstavljati,« smo večkrat slišali od rednih spremljevalcev tekaške karavane na prizoriščih. Resda je na papirju zapisana kot predsednica ruske zveze za smučarski tek Jelena Välbe, štirinajstkratna svetovna prvakinja, toda na prizorišču vlogo najbolj odgovornega že vrsto let prevzema omenjeni starosta tekaškega športa v največji državi na svetu. Tako je nekako radovedno prišel v Planico, saj si ni mogel predstavljati, s kakšnim objektom se mu bo zdaj predstavila Slovenija.
»Veste, pri vas sem bil prvič, ko ste pripadali še Jugoslaviji, sam pa sem tekmoval v štafeti Sovjetske zveze, in sicer na tekmi v Bohinju. Pozneje, ko sem bil trener, so prizorišče preselili na Vogel, tam ni bilo več tako prisrčnega ozračja kot v dolini. A kakorkoli – Petra Majdič mi je veliko pripovedovala o novem planiškem štadionu, me prepričevala, da mi bo zagotovo všeč, in zdaj, ko sem ga resnično videl in na njem doživel tekmo svetovnega pokala, ji lahko le pritrdim: tukaj ste res dobili prizorišče, kot se spodobi,« je najprej poudaril Rus, preden pa smo ga vprašali, kaj mu v dolini slovitih skakalnic najbolj ugaja, je kar sam začel naštevati: »Proga je res kakovostna, podoba štadiona nadvse spodobna, dovolj je parkirnega prostora, všeč mi je prostor za pripravo smuči. Skratka, kdor se je tega lotil, je očitno delal zelo premišljeno, lepo je, ker imamo v koledarju sezone novo ustrezno prizorišče.«
Proge ni ocenil kot zelo težke, a, kot pravi, je lahko pravi izziv za slehernega tekmovalca, saj zadnji ostri ovinek zahteva precej spretnosti (»Kdor je tam uspešen, se mu obeta lep končni dosežek v ciljni ravnini, ki sledi.«). Sam je sicer tudi v Planici pričakoval precej več od svojih reprezentantov, že na Touru, ki so ga pri ruski izbrani vrsti v sezoni brez svetovnega prvenstva označili za najbolj pomemben cilj, tekačem v modro-rdeči opravi še zdaleč ni šlo po željah. »Analizirali bomo stanje, ugotoviti moramo, kje so možne izboljšave. Nad denarno podporo se ne moremo pritoževati, vlada, olimpijski komite, ministrstvo za šport so uresničili obljube, naši izidi pa so slabi,« se je ozrl k pomanjkanju želenih dosežkov, zato tudi ruskih tekačev ni v družbi najboljših skupne razvrstitve. Z izjemo četrtouvrščenega Sergeja Ustjugova.
V sezoni prevladujejo Norvežani, kar Čajkovskega ne preseneča. »Pri njih je to športna panoga številka 1, zato mu tudi namenjajo veliko pozornosti. Imajo izjemen inštitut, odlikuje jih posrečena metodologija dela že z najmlajšimi, uspešni so pri različnih starostnih selekcijah, pa še narava jim je naklonjena. Prej kot tekmeci dobijo sneg, nakar ga imajo zelo dolgo, tudi do konca majskih dni,« je omenil, ko pa se je ozrl k sedanjosti smučarskega teka v svoji domovini, se je hitro namrščil. Olimpijske igre v Sočiju naj bi pred dvema letoma ponudile novo odskočno desko za razvoj zimskega športa v Rusiji, pa pri vseh panogah le ni tako. »Res smo storili precej, kot sem vam omenil, uživali v podpori oblasti, a vseeno na tekmovališču pogrešamo več odmevnih dosežkov,« je dejal prvi mož reprezentance, pri kateri imajo trenerje tudi iz Švice, Italije in Norveške, v primerjavi s sorodnim biatlonom pa pogrešajo več zmag.
»Nimamo več baznega tabora kot nekoč. Sprva smo si mislili, da bi bil ta lahko v Sočiju, a tam ne gre za državni objekt. Še najpogosteje smo v Tjumnu na biatlonskem štadionu. Sicer biatlon rad gledam, povsem razumljiva mi je priljubljenost te panoge na ruski televiziji, tudi časopisi obširno poročajo o tekmah. Sam sem tudi vesel, ko kdo od tekačev opozori pozneje nase tudi med biatlonsko karavano, kar se je zdaj posrečilo Jevgeniju Garaničevu,« je omenil, prikimal omembi možnosti izvedbe svetovnega prvenstva v Planici, pesimistično pa se ozrl k namigom, da bi tudi v Rusiji lahko pripravili nordijski šampionat: »Preprosto nimamo kakovostnih skakalnic. Zdaj je nastal sicer lep skakalni center v Čajkovskem, a tam ni ustrezne tekaške proge. V Tjumnu bomo pripravili finale sezone, za svetovno prvenstvo v klasičnem smučanju pa Rusija še ni nared.« In če mu je sonce pod Poncami privabljalo dobro voljo, znancem iz Slovenije pa je čestital za izvedbo lepe tekme, je Slovenijo pred dnevi zapuščal tudi zaskrbljen – ko niso bili na vrhu Norvežani, so bili tam Italijani, Francozi, Švedi. Le Rusi, nekoč izjemni tekači, ne.
