Ilka koleno potrebuje dlje kot samo do olimpijskih iger

Maribor – »Tekme spremljam s težkim srcem, najtežje kot kdajkoli prej, ker vem, da sodim tja. Motivacije mi ne manjka, a koleno potrebuje čas. Tolažim se s tem, da bom prihodnje leto spet v karavani,« je čustveni vrtiljak, na katerem se vozi med okrevanjem po operaciji strgane križne vezi v kolenu, opisala Ilka Štuhec.

Šest tednov je minilo od posega, ki ga je na njen 27. rojstni dan opravil dr. Niklaus Friederich na kliniki v Švici. Po vrnitvi domov sta jo pod okrilje vzeli fizioterapevtka Darja Kramberger, s katero je Mariborčanka uspešno opravila že rehabilitacije po poškodbah v preteklosti, in Anja Šešum, kineziologinja v Ilkini ekipi. Lastnica smukaškega in kombinacijskega globusa je vseskozi v stiku tudi z dr. Friederichom. Na daljavo ga obvešča o novih korakih, čez dva tedna pa se bosta spet srečala na pregledu.

Čeprav okrevanje napreduje po načrtu in je v primerjavi s prejšnjimi po odzivih kolena sodeč najmanj težavno, pa je ta rehabilitacija za Ilkino glavo najtežja. Premierno zmago v karieri, ki jo je dosegla lani ob tem času, je v teh dneh, ko se njene tekmice dokazujejo v svetovnem pokalu, večkrat podoživela. »Imela sem tudi krizo, ampak ne preostane mi drugega, kot da jo prebrodim,« je trezno razmišljala. Čeprav bi se rada vrnila na sneg, se zaveda, da so »želje eno, realnost oziroma varno stanje pa nekaj drugega«, zato ohranja potrpežljivost. »Tudi če grem teden dni prej ali pa pozneje na smuči, ne pridobim ničesar. Dokler nisem 100-odstotno pripravljena, nimam tam kaj iskati,« je poudarila, enako je ponovila, ko jo je sedma sila na včerajšnji novinarski konferenci povprašala po nastopu na olimpijskih igrah.

»Koleno potrebujem dlje kot le do februarja in OI. Dr. Friederich mi je leta 2010 rešil kariero, leta 2014 pa mi je pomagal, da sem lahko šla v Soči. Na OI v Koreji ne bi le sodelovala, moji cilji so bili zelo visoki. Če nisem pripravljena zanje, nimam tam kaj početi, tvegala bi preveč,« je dejala Štuhčeva, ki jo, kadar ji je hudo, dvignejo sestra, nečakinji, starši in kineziologinja.

Urnik zmagovalke sedmih tekem za svetovni pokal je zapolnjen s tremi do štirimi urami fizioterapije na dan, sledi še program s Šešumovo. Konec januarja ji bo Krambergerjeva Štuhčevo povsem prepustila. Ta čas tekmovalka že dela vaje s polno telesno težo na obeh nogah, začela je tudi z vadbo ravnotežja.

»Ilkino telo se vedno odzove z močnimi obrambnimi mehanizmi na poškodbo in operacijo. Koleno je tokrat najbolj pridno, sodeluje. Pozna se, kadar je Ilka slabe volje, v krizi, kadar je čustveno prizadeta. Takrat je zakrčeno, tisti dan imamo bolj nežno oskrbo, naslednji dan pa gremo naprej,« je izzive, s katerimi se soočajo, opisala Krambergerjeva, zadovoljna, ker gre vse po načrtu in brez presenečenj.

V primerjavi s prejšnjimi poškodbami jo je Ilkino koleno v preteklosti precej huje odneslo. »Če padeš na smuku, so sile in obremenitve bistveno močnejše. Koleno je takrat razbito. Tokrat je bila (pri slalomu, op. p.) odtrgana zgolj sprednja križna vez,« je komentirala diagnozo smučarske šampionke, ki velja za osredotočeno, borbeno, disciplinirano pacientko, ki ne zahteva motivacijskih prijemov: »Potrebuje varno okolje, da se takrat, ko ji je hudo, malo skrije. Motivacijo najde sama.«