Ko ni energije, je tudi Tina ranljiva

Beaver Creek – Tini Maze v četrto ni šlo. V svoji paradni disciplini je sicer imela želene občutke za teren, a ji je prvič na velikih tekmovanjih od Val d'Isera 2009 spodletelo. Ko ni energije, je tudi šampionka Tina ranljiva.

Veleslalom je energijsko daleč najbolj naporna smučarska disciplina in zaradi tega tudi najtežja. Tina nima neskončne zaloge energije. To se je videlo že v superkombinaciji, ko je s skrajnimi napori zdržala ritem dveh tekem. V veleslalomu pa je na drugi progi ni bilo več. Vsaj za šampionski nastop ne. Svoje so dodale razmere (moker sneg), ki so ji vzele še tisti del moči, ki bi ga lahko uporabila v boju za kolajne.

»Že na prvi progi sem naredila preveč napak, morala sem se popravljati. Ni bilo gladko, pravzaprav je bilo zame zelo zahtevno,« je Mazejeva opisala nastop na prvi progi, ki jo je sicer trasiral njen trener Valerio Ghirardi. Postavil je razmeroma hiter veleslalom z dolgimi zavoji (med 27,5 in 28 m), da bi Tini prihranil moč za drugi nastop. Superveleslalomski veleslalom je bil pisan na kožo specialistkam za super-G. Jasno pa je bilo, da je za vrhunski dosežek potreben pravi ritem od prvih vrat. Na to je pred tekmo opozoril tudi trener Andrea Massi, ki je dejal, da bo Tina v vrhu le, če bo ujela ritem, nato pa stopnjevala oziroma dodajala hitrost. Prepričan je bil namreč, da ima edina v nogah »šesto prestavo«. A Tina na prvi progi ni prišla do nje.

Massi je pojasnil, da so bile prve številke v slabšem položaju, ker je bila na ravninskem delu precej debela plast snega. Ameriški organizatorji mu niso dovolili, da bi se po prvi tekmovalki spustil po progi in oddrsal sneg. Njegovi teoriji pritrjuje dejstvo, da sta se iz prve peterice na štartu le Tina in Jessica Lindell Vikarby uvrstili v vrh. Udarile pa so tekmice iz ozadja – Avstrijka Michaela Kirchgasser, Norvežanka Nina Løseth, Francozinja Taina Barioz in Italijanka Marta Bassino.

Izjemno smučanje je uprizorila Anna Fenninger. Avstrijka ja naredila prav tisto, kar sta Massi in Ghirardi pričakovala od Tine. Prvovrstno presenečenje na prvi progi je bila slalomistka Kirchgasserjeva, ki pa je le potrdila izjemno formo Avstrijk na čelu s Fenningerjevo.

Tekma v Beaver Creeku je v mnogočem spominjala na olimpijsko preizkušnjo v Vancouvru 2010, ko je bilo v igri za kolajne kar 17 smučark. V Beaver Creeku, če izvzamemo Fenningerjevo, ki je bila razred zase, je bilo kar štirinajst kandidatk za kolajne. Pravzaprav je zanimivo, kako je predvidel razplet Andrea Massi. Ob »polčasu« ga je zanimalo, kako se je razpletla tekma v Vancouvru, ki je bila na podobni snežni podlagi kot včeraj v Koloradu. Razpletlo se je podobno kot v Kanadi pred petimi leti. Viktoria Rebensburg je izkoristila veliko priložnost in z napadom iz ozadja osvojila kolajno. Fenningerjevi je bila tudi hitra druga proga pisana na kožo in je kljub napaki v zadržala prednost, Mazejeva pa je ostala na ravni prvega nastopa. Njej na kožo pisani veleslalomski zavoji niso bili pravočasni.

Tinin nastop v veleslalomu bi lahko ocenili za slab dan. Peto mesto je sicer dober dosežek, a tako kot na vseh tekmah je za Črnjanko slab. In to pove naglas. »Nimam neskončne energije. Na drugi progi je bila utrujenost prehuda. Priganjala sem se, a enostavno me je zmanjkalo. Proga je bila dobra, nekaj smučin je bilo, a to ni omembe vredno,« je Mazejeva komentirala nastop in dodala, da je pravzaprav zadovoljna, da je tako, ker bo končno nehala odgovarjati na vprašanja o petih kolajnah. »Imela sem priložnost in je nisem izkoristila,« je povedala o možnostih za osvojitev petih kolajn.

Preostane ji še en izziv: sobotni slalom, ki je bil na njenem seznamu želja pravzaprav prvi cilj.