Tiskane izdaje
Ljubljana – Se po jutru dan pozna? Resda biatlonske zime še zdaleč ne kaže napovedovati po beri s poletnega svetovnega prvenstva na rolkah, vendar pa je bilo ob včerajšnjem srečanju reprezentantov in vodilnih iz zbora za biatlon zaznati vsaj malce več dobre volje kot po zadnjih pomladnih zapletih in ugankah o sestavi ekip.
Torta in šampanjec sta včeraj vrnila spomin na dni veselja po olimpijski kolajni Teje Gregorin ali naslovu svetovnega prvaka pred dvema letoma Jakova Faka. Slovenska izbrana vrsta, tokrat brez slednjega, je namreč tekmovanje v Sibiriji prestala uspešno, celo nad lastnimi pričakovanji, in se odrezala kot sploh najboljša članska vrsta med vsemi. Resda v primerjavi z zimsko sezono takšno prvenstvo ne more biti prav merodajno, saj so se ga s svojimi pomembnimi aduti udeležili le nekateri – poleg Slovencev denimo še Ukrajinci, Čehi, Slovaki, Poljaki. Povsem je odpovedala domača, ruska vrsta, biatlonske sile z zahoda se tu pač niso predstavile kot na najodmevnejših tekmah na snegu. Obenem pri mednarodni zvezi (IBU), pri kateri bodo prihodnji teden volili predsednika, sanjajo o tem, da bi poleti pripravili odmeven niz tekem, tudi po vzoru serije GP v smučarskih skokih.
»A verjemite, da ni tekmovalca, ki bi vselej na brezhibni ravni nastopal tako na smučeh kot tudi rolkah. Slednje sodijo k dobrem treningu, sama imam vendarle raje zimo,« je poudarila prva Slovenka z olimpijsko kolajno v biatlonu. Po dolgi in naporni sezoni pa zdaj razmišlja o novih ciljih: »Zelo vidno sem si podčrtala pokljuško tekmo. Doslej še nisem uresničila želje o uvrstitvi na stopničke v domačem okolju. Všeč pa mi je tudi koledar, saj nam namenja svetovno prvenstvo v marcu, tako da bo med omenjeno decembrsko tekmo doma in najpomembnejšim dogodkom sezone dovolj časa za novo umirjeno pripravo. Ravni vrhunske pripravljenosti namreč ni mogoče ohranjati pretirano dolgo.«
Vodilna slovenska biatlonka se po vrnitvi s poletnega SP ni mogla izogniti vprašanjem o pomladnih zapletih glede trenerjev, sestavljanju ekip in nezadovoljstvu med nekaterimi reprezentanti. A že od prej smo vedeli, da sama ne sodi v krog slednjih. »Prepričana sem o dobrem programu Uroša Velepca, zato sem takoj sprejela predlog o novi ureditvi v vrhu izbrane vrste, potem ko se je Tomaš Kos vrnil domov na Češko,« nikakor niso presenetljivo zvenele njene besede, saj se je po svojem dotlej največjem uspehu, kolajni na SP 2009 v Koreji, pozneje preselila k Velepcu, takrat trenerju le moškega dela izbrane vrste. Sicer pa vidnejših težav pri treningu zdaj ne občuti: »Resda ozračje še ni tako sproščeno, kot je bilo prej, a verjamem, da bo prihod zime in tekmovalne sezone vse skupaj spet usmeril h kar najboljšim dosežkom.«
Treninga se je lotila zavzeto, prav danes bo skupaj s Fakom opravila testiranje na Fakuleti za šport, podobnega preizkusa so v teh dneh deležni tudi drugi naši biatlonci. Sicer Gregorinova deluje zbrano in samozavestno: »Res sem potrebovala psihični odklop. Uživala sem ob kolesarjenju, plavanju, drugih športnih panogah, ničesar ni bilo treba počenjati na silo,« je še omenila. Ne domišlja si, da bi ji zlati kolajni na poletnem SP zagotovili uspeh na smučeh, a sleherni uspeh jo razveseli.
