Kristoffersen: Ne sledi toku, naredi nekaj vsaj malo svojega

Lastnik osmih kolajn z mladinskih svetovnih prvenstev Henrik Kristoffersen se pri 21 letih ponaša z 10 zmagami in 23 stopničkami v svetovnem pokalu. Najboljšega slalomista na svetu – včeraj si je zagotovil globus – krasi mladostniška neobremenjenost. V tej zimi je največ težav povzročal prvemu možu sezone Marcelu Hirscherju. Da sta kolegialna tekmeca, je potrdil v pogovoru na pokalu Vitranc.

Tri skupne točke imate s Slovenijo. Ko ste prvič postali mladinski svetovni prvak leta 2012 v veleslalomu, je bron osvojil Slovenec Žan Kranjec. Svoj premierni nastop v svetovnem pokalu ste imeli istega leta v Kranjski Gori. Vaš najljubši hokejist je Slovenec. Vas povezuje še kaj?

Krstni nastop v svetovnem pokalu je bil dobra izkušnja, čeprav sem bil prepočasen za drugi nastop, malo mi je zmanjkalo. Imel sem 17 let, bil sem zelo mlad. Kranjska Gora mi je zelo všeč. Tudi zato, ker sem tu osvojil svoje prve veleslalomske stopničke – in to v družbi Teda Ligetyja ter Benjamina Raicha. Lani sem tu zmagal v slalomu. Veliko lepih spominov imam. Res je, sem oboževalec LA Kings, Anže Kopitar pa je gotovo najboljši hokejist v ekipi. Sem njegov navijač.

Od tistega MSP 2012 ste se razvili v najboljšega slalomista na svetu. Kaj bi svetovali mladincem – kako do uspešnega prehoda v svetovni pokal?

Če šele zdaj začenjajo trdo trenirati, je prepozno, treba je namreč imeti dobro osnovo. Ko dosežeš raven, da tekmuješ na MSP, prideš do točke, ko moraš sprejeti nekaj težkih odločitev, izbrati, kaj boš delal. Tako je, če hočeš biti najboljši. Menim, da je dobro, če ne slediš »mainstreamu« in delaš vse, kar delajo drugi, ampak skušaš narediti nekaj vsaj malo svojega. Nikakor ne poslušaj vseh okrog sebe, ampak tiste, ki jim zaupaš. Potrebuješ trd trening, veliko dela in nekaj pametnih odločitev. Če si dober v evropskem pokalu in imaš možnosti za prehod v svetovnega, to ni vedno najboljši korak. Če hočeš biti najboljši, namreč ne boš zadovoljen zgolj s štartom. Zato morda še ni pravi čas za to stopnico. Pomembno je, da skozi kariero delaš postopne korake in sprejemaš prave odločitve.

V svoji četrti sezoni v svetovnem pokalu delujete neustrašno, trdno, mentalno stabilno. Kako ste si v tem času zgradili tako močno samozavest?

Že rodil sem se s takšno miselnostjo, tako sem bil tudi vzgojen. Oče je bil precej strog do mene – pa naj ne zveni, da preveč. Nikoli me ni priganjal na trening, je pa pri vadbi zelo pritiskal name. Vedno pravimo, da smo osredotočeni nase in svoje predstave. S tem vodilom delujem skozi vso kariero, treba je razmišljati o sebi. Če prikažem najboljši nastop svojega življenja, ta pa zadostuje za 5. mesto, moram biti s tem zadovoljen. A kljub temu vem, da moram trenirati še več. Res pa je, da sem dosegel raven, ko je moj najboljši nastop v karieri verjetno tudi najboljši na svetu.

Zdi se, da vaše osredotočenosti na štartu nič ne more zmotiti. Kaj si rečete, preden se poženete po progi?

Mislim samo nase in na to, kako bom smučal, drugo me ne zanima. Pomembno je razmišljati o stvareh, na katere lahko vplivaš, in ne o tistih, na katere ne moreš.

Sliši se enostavno, a verjetno ni.

Pravzaprav je precej preprosto, hkrati pa je izvedba težka. Pogosto je enostavna pot tudi najboljša.

Slovenski smukač Boštjan Kline se ne želi opredeljevati, katera proga mu je všeč in katera ne, saj bi pomenilo, da se je vnaprej predal, če bi dejal, da mu katera ne ustreza. Razmišljate podobno?

Prav razmišlja. V slalomu mi je pravzaprav vseeno, večinoma je podobno in vem, da smučam hitro. V veleslalomu pa je drugače. Hinterstoder ima dolgo ravnino, ki mi ne ustreza. Ampak v tem vidim priložnost za učenje, podatek, kaj moram izpiliti za naslednjo sezono.

Ste perfekcionist?

Malo pa res sem.

Vam je v tej sezoni uspel popoln nastop?

Ni mi uspel. Nikoli ne bom namreč dejal, da je bil nastop popoln. Takšen z mojega gledišča ne obstaja. Vedno lahko narediš nekaj še boljše, pa najsi bo to zgolj en zavoj. To je prava miselnost za napredek. Če ne bom napredoval, me čez dve leti ne bo več med najboljšimi na svetu. Pomembno je, da se zavedaš, da si lahko vedno še boljši.

Vsi analizirajo vaše slalomske predstave. Kdo pa je vaš Henrik Kristoffersen?

Veliko sem analiziral Marcela Hirscherja, še vedno ga. Ko opazuješ drugega tekmovalca, je pomembno, da vzameš od njega najboljše, hkrati pa je treba narediti nekaj svojega, sicer ga ne boš nikoli premagal.

Tudi on si ogleduje vašo tehniko. Kakšen odnos imata?

Sva prijatelja – za zdaj (nasmešek). Šalil se je, da ne bova več, če ga bom premagoval v slalomu. Verjetno bi bilo slabše, če bi ga zares izzval v skupnem seštevku svetovnega pokala. Marcel je dober fant, ta čas najboljši smučar na svetu in eden najboljših vseh časov.

Gotovo je dobro imeti takšnega tekmeca.

Zelo pomemben je podatek, da sem ga premagal v slalomu, ko je bil na vrhu. In ne, da sem denimo začel zmagovati, ko se je on upokojil.

Oba imata rada tudi motokros. Dirkata zase. Spremljate MXGP, ste slišali za uspešnega slovenskega dirkača?

Mislite Tima Gajserja? Poznam, seveda, spremljam vse, kar je povezano z motokrosom.

Norvežani ste izjemno močna ekipa, v kateri sta dva zelo izkušena smučarja in kopica mladih. Kako deluje ta mešanica?

Zelo dobro! V zadnjem letu nisem preživel veliko časa s Kjetilom (Jansrudom, op. a.) in Akslom (Lundom Svindalom, op. a.), delamo pa skupaj poleti in jeseni. Veliko sem se naučil od Aksla, zelo mi je pomagal v mlajših letih, ko sem se prebijal, naučil sem se predvsem, kako streči obveznostim, ki se pojavljajo okrog smučanja. Gledati od blizu, kako nekdo to obvlada, je odlična izkušnja.

Kaj menite, da se je Aksel naučil od vas?

(Premislek) Ne vem. Morda bi mu lahko zdaj povedal kaj o veleslalomu. Resda je v preteklosti že osvojil globus v tej disciplini in ve veliko ... Morali boste njega vprašati.

Se boste v prihodnosti lotili superveleslaloma?

Ne vem, kaj se bo zgodilo čez deset let, a zdaj pravim, da verjetno ne bom nikoli tekmoval v smuku. V superveleslalomu pa morda v prihodnji sezoni. V tej zimi kaj takega ni prišlo v poštev, saj ga nisem treniral dovolj, da bi lahko dobil kakšno točko. Bil bi nepotrebna izguba energije.

Predvidevam, da je bil vaš glavni cilj pred sezono slalomski globus. Zdaj ste tudi v boju za velikega.

Drži, napadati slalomski globus je bil cilj. Glede velikega globusa pa menim, da ima Marcel že v rokah petega. Super bi bilo sezono končati na stopničkah v skupnem seštevku svetovnega pokala, to bi bil zame en velik korak naprej. Še dva ali tri pa bi morda lahko naredil v prihodnji sezoni.