Na Jesenicah vendarle ne igrajo vsi hokeja

Planica – Kadar tako doma kot na tujem v športnih krogih omenjajo dolino pod Poncami, misli uhajajo k slovitim skakalnicam, največkrat k tradiconalni finalni predstavi sezone svetovnega pokala. A zdaj je Planica končno dobila tudi nadvse spodoben tekaški štadion, ki ga bo ob prihajajočem koncu tedna preizkusila svetovna elita.

Najboljše tekače je Slovenija že gostila, nekoč v bohinjskem koncu, v Bistrici in nato na Voglu, nekaj tekmovalnih podvigov Petre Majdič je vodilo k ureditvi prizorišča na Rogli, kjer so nato dvakrat izpeljali tekme najvišje ravni v smučarskem teku. Zdaj pa je napočil novi čas še za zibelko nordijskega športa pri nas. »Res je prav, da je tu nastalo nadvse spodobno središče smučarskega teka, poslej bo vendarle drugače kandidirati za svetovno prvenstvo v klasičnem smučanju,« se je Janez Vodičar, predsednik tekaške panoge pri SZS, prej pa dolgoletni biatlonski funkcionar, spomnil dveh spodletelih planiških kandidatur, obakrat še brez arene za smučarski tek. Toda za omenjenega športnega delavca nova pridobitev ni pomembna le zaradi bolj realne uresničitve želje o šampionatu pri nas, temveč tudi zaradi prihodnosti te športne panoge v Sloveniji, predvsem v Gornjesavski dolini.

»Lokalno rateško okolje si s svojim klubom za zagnanost zasluži pohvale, a sam opažam precej rezerv na Jesenicah. Resda je to mesto predvsem hokejsko in bo takšno tudi v prihodnje, vseeno pa prav vsi le ne drsajo v Podmežakli in bi mogoče svoj izziv našli v tekaški smučini,« je omenil Vodičar, prikimal namigu o možnosti dobre povezave s športnim oddelkom jeseniške gimnazije, obenem pa se v soncu med tekmo celinskega pokala, torej generalko za prihajajočo odmevnejšo predstavo, pod Poncami ozrl tudi k dolgoletnemu reprezentantu Robertu Kerštajnu, olimpijcu iz Albertvilla '92, zdaj ravnatelju osnovne šole Prežihovega Voranca na Jesenicah: »Nedvomno upamo na pomembnost njegove vloge, saj je uspešen pedagog, obenem pa tudi predan smučarskemu teku.«

Povsem razumljivo je, da je nekdanji tekač, doma le kakšen kilometer proč od prvega nordijskega štadiona pri nas, ponosen na prihajajočo tekmo in objekt, ki bi morda nekoč res lahko gostil celo svetovno prvenstvo. Proge je podobno kot drugi reprezentantje – tako iz njegovega roda kot tudi člani sedanje izbrane vrste – ocenil za široke in dobro pripravljene, dasiravno bi se po prvem novoletnem darilu z neba zdaj v Planici razveselili še kakšne snežinke. Včeraj je denimo Gorenjsko od jutra pral zoprn dež.

»Res bo zanimivo nastopiti v domačem okolju,« je omenila naša bronasta olimpijka Vesna Fabjan, ki je novo prizorišče zdaj že res dobro spoznala, saj je ni bilo v sklepnem koncu tedna na prestižnem Touru, temveč je takrat tekmovala doma za celinski pokal in nato nadaljevala trening v dolini pod Poncami. Prizorišče je po tekmovalni plati sicer označila kot zelo zahtevno, s strmimi spusti in dolgim prihodom v ciljno ravnino. Omenila je, da se mora naloge sleherni tekmovalec lotiti zelo premišljeno, a nenazadnje je tako tudi prav: v Planici imajo končno progo, ki ni zgolj za rekreativce, temveč za izbrano smetano tekaškega športa na smučeh.