Na severu ni čarovnije, do zmage vodi le trdo delo

Pred planiško premiero sijajna norveška popotnica na Touru: Sundby prevzema žezlo od kralja Northuga.

pon, 11.01.2016, 11:00

Množice obiskovalcev iz leta v leto prihajajo na planiško predstavo v smučarskih skokih, ob koncu tedna pa bo sploh prvič doslej dolina na skrajnem slovenskem severozahodu gostila svetovno elito smučarskega teka. Tej zdaj vlada Norveška – tako kot že pogosto v preteklosti –, sodeč po razpletu zadnjega Toura je kralj Martin Johnsrud Sundby, športni svet, tako po zmagah kot po škandalih, bolje pozna Pettra Northuga.

Kdor se je med zvedavimi tujci kadarkoli že od dni prvih snežink znašel na glavni železniški postaji v Oslu, je kar pisano pogledal, koliko je mimoidočih s polnimi nahrbtniki in tekaškimi smučmi v rokah. Naj si gre za otroke iz bližnjih vrtcev, študente, poslovneže ali upokojence. Le četrt ure udobne vožnje s hitrim vlakom jih namreč loči od paradiža za tek na smučeh, zvečer tudi s posebnimi žarometi osvetljenimi progami za klasični korak v gozdičku ob nacionalnem inštitutu za šport. Tako je na obrobju največjega norveškega mesta, na deželi pa je v mrzlih zimah možnosti za tekaško zgodbo na snegu nešteto. In tudi zato, ker je ta panoga za marsikaterega prebivalca bogate skandinavske dežele del vsakdana, so tam doma šampioni. Vsak pač ne doseže ravni Bjørna Dæhlija, osemkratnega olimpijskega zmagovalca ali pa Oleja Einarja Bjørndalna, najuspešnejšega doslej v teku sorodni biatlonski panogi, a vseeno izjemni interni selekciji nikjer drugje očitno niso kos. Pa naj imajo še tako bogato preteklost in tekaško prepoznavnost, kar še posebej kaže zapisati za švedske sosede, Fince, prireditelje naslednjega SP v nordijskem smučanju, športu vselej posebej zapisane Nemce in vladarje evropskega vzhoda Ruse, ki med smučarskimi panogami že dolgo največ znanja, energije in sredstev vlagajo v biatlon in tek.

A če biatlon ohranja globalno zanimanje vsaj na stari celini, saj zmagovalci, navzlic navzočnosti izjemnega Francoza Martina Fourcada, prihajajo iz različnih reprezentanc, se zdi, da tek postaja iz leta v leto predvsem norveška zadeva. Prav redke so postaje, kjer ne bi blesteli tekmovalci v rdeče-modrih dresih, tudi včeraj končani Tour de Ski, tokrat jubilejni 10., je potrdil prevlado velemojstrov s severa. Skupno lovoriko je ubranil Sundby, za njim je Northug, v ženski konkurenci ob odsotnosti Marti Bjørgen, ki je po nedavnem rojstvu otroka že napovedala tekmovalno vrnitev za marec, kraljuje Therese Johaug.

In če bo šlo po poteh dosedanjega dela sezone in predvsem prvih novoletnih dni na Touru, bo tekaška Planica ob prihajajočem koncu tedna plesala predvsem po norveških notah, Northug pa bo sprejel rokavico izziva in se lotil novega lova na zdaj uspešnejšega Sundbyja. Slednji je namreč osvajalec zadnjih dveh kristalnih globusov, Northugova biografija zmag pa je bogatejša: dve zlati olimpijski kolajni, med njima tudi prestižna za zmago na 50 km, in kar 13 naslovov na svetovnih prvenstvih! V tej zbirki mu včerajšnji zmagovalec Toura še zdaleč ni kos, res pa se oba ponašata s po dvema skupnima zmagoslavjema sezone. Sundby je sicer rojen 1984. in je tako dve leti starejši od uspešnejšega rojaka, a svojo zgodbo o uspehu je začel pisati pozneje.

Napočil čas za hamburger in krompirček

Zanj v dneh zahtevne desetdnevne turneje po Švici, Nemčiji in Italiji, kjer je včeraj v dolini Fiemme padel zastor nad letošnjo izvedbo, ni bilo ovire, niso ga zanimali izgovori o zahtevni nadmorski višini (v Lenzerheide je bila proga na 1450 m) ali zahrbtnih ledenih ploščah, ki jih je bilo zaradi decembrskega pomanjkanja snega več kot v preteklosti. Hladnokrvno se je lotil naloge od prve etape, doma prikoval občinstvo pred TV zaslone, na posamezna prizorišča Toura pa privabil številne poročevalce norveških medijev, ki so se pravzaprav sredi Evrope počutili kot na domačem prvenstvu. »Seveda je bil hudičevo zahteven že začetek,« se je spomnil dihanja na višini švicarskega smučarskega središča, a ob tem dodal: »Vedel sem, kaj me čaka, pri 31 letih se dobro zavedaš pomembnosti kakovostnega treninga. Sledilo je delo, tu ni nikakršne čarovnije.« Sam se je marsičemu odrekel, ko pa se je Tour prevesil v drugo polovico in je bilo že jasno, da je tekač, ki je doma prav v metropoli Norveške, pred novim zmagoslavjem, je le odkorakal v lokal znane verige s hitro prehrano in zadovoljno ugriznil v hamburger ter ga popestril z ocvrtim krompirčkom …

Kdaj bodo legalizirali poker?

Northug? Seveda nekdanji olimpijski zmagovalec in svetovni prvak ni navdušen, ko mora z druge stopničke na slovesni razglasitvi čestitati dve leti starejšemu rojaku, a tako zaradi širše palete podvigov v preteklosti kot tudi karizmatične pojave v domovini ohranja številne privržence. Nenazadnje se mu je tekaški svet priklonil ob spoznanju, da je prav edini z nastopi na kar 70 etapah skupno doslej na Touru; med temi se je veselil 13 zmag, 31-krat je stal na odru za najboljše, le trikrat v končni skupni razvrstitvi ni bil med najboljšimi tremi.

In že zato je bilo povsem jasno, da bo vojne, v katero se je pred sezono zapletel z vrhom norveške zveze zaradi osebnih pokroviteljev, vendarle hitro konec. Njegova navzočnost je za norveški tek na smučeh, četudi ta očitno nikdar ne trpi pomanjkanja konkurenčnih tekmovalcev, preveč pomembna, zato so mu funkcionarji popustili in z njim sklenili novo pogodbo o nastopanju za norveško izbrano vrsto do olimpijskih iger 2018. Zdaj pa bi junak smučine rad zmagal še zunaj tekmovališč. Kot zapriseženi igralec pokra, ki ga omenja kot imenitno sprostitev po treningu, se odkrito zavzema za legalizacijo te igre v domovini, ker je pač norveški zakon o igrah na srečo še ni sprejel pod svojo streho. In ker ga imajo privrženci radi, mu privoščijo uspeh tudi na področju te igre, v kateri je s švedskim tekačem Marcusom Hellnerjem, trikrat olimpijskim zmagovalcem, nekoč že nastopil v svetovni seriji.

Povezane novice

Marit ziba, Therese pa spet na vrhu
11. januar ob 07:00
 Turneja po norveških notah, edina Slovenka v cilju Einfaltova (34.).
Prijavi sovražni govor