Najprej dišalo po finalu

Najprej bi rad poudaril, da sta bili uvodni tekmi v šprintu, moška in ženska v klasični tehniki, zelo zahtevni. Proga je bila res težka in selektivna, po dolžini enaka za moško in žensko konkurenco. Pri visoki temperaturi, šest stopinj nad ničlo, je seveda za klasični korak zelo pomembna priprava smuči. Serviserji so imeli težko nalogo, lažje je bilo seveda tistim izkušenim in številčno močnim spremljevalnim ekipam.

Nad nastopom Katje Višnar, naše prve kandidatke za visoko uvrstitev, nisem razočaran, takoj pa sem opazil njeno potrtost, ker se ni uvrstila v finale. Navdušila me je predvsem s četrtfinalnim nastopom, po katerem sem začel razmišljati o odmevnem finalu, morda celo kakšnem še opaznejšem dosežku. Toda polfinale je bil krut in na tako zahtevni progi ji je preprosto zmanjkalo hitrosti in vzdržljivostne moči. V zadnji tretjini te polfinalne preizkušnje je iz metra v meter bolj zaostajala za vodilnimi tekmicami. Na koncu favoriti potrdijo svoje vloge, pa naj bo proga takšna ali drugačna. Veseli pa me, da je Katja še naprej motivirana, saj je že govorila o pričakovanju ekipne tekme.

Povsem solidno sta nastopili tudi novinki Anamarija Lampič in Nika Razinger. Za prvo je uvodni nastop na tako velikem tekmovanju s tremi sekundami zaostanka za 30. mestom spodoben, podobno kaže zapisati tudi za Razingerjevo.

Že uvodni dan je potrdil izjemno norveško prevlado. Peter Northug in Marit Bjørgen sta velika zmagovalca, da pa so bili v finalu kar štirje Norvežani in štiri Norvežanke, je zares izjemen podvig tekaške velesile.