Tiskane izdaje
Kranjska Gora – Markus Waldner, pri mednarodni zvezi tretjo sezono zapored športni direktor moških tekem v alpskem smučanju, ima na slehernem prizorišču polne roke dela. Tako je tudi na kranjskogorski postaji, zlasti v dneh muhastega vremena. Mož iz Bressanoneja-Brixna na Južnem Tirolskem je posebej za Delo spregovoril o sezoni, Kranjski Gori in morebitnih spremembah v smučarskem cirkusu.
Kranjska Gora je že dolga leta stalna postaja med prizorišči smučarske sezone, a letošnjo predstavo kroji tudi vreme – ste se bali, v kakšnem stanju bo podkorenska strmina pričakala svetovno elito?
Poglejte, ni nam bilo vseeno, ko smo se v četrtek zbrali na sestanku in razmišljali, kako bi kar najbolje izvedli ta konec tedna. Proga je bila po treh dneh temeljitih priprav prav vrhunska, še malce sneženja ji je dobro delo, toda nato je, žal, tudi otoplitev opravila svoje. Treba je bilo obdržati raven strmine na želeni tekmovalni ravni, dan pred tekmo nismo hoteli uporabljati soli, saj je bilo ključno obdržati sneg pri življenju. Kar oddahnil sem si, ko je bila nočna temperatura na prizorišču stopinjo pod ničlo, prepričan sem o lepi veleslalomski tekmi. Ne bo toliko sonca kot v tem petkovem dopoldnevu, a razmere bodo pravšnje. Nedeljski slalom? Upam, da ne bo hujših težav, četudi je za sobotne popoldanske ure napovedano nekaj dežja.
Markus Waldner: Kdor si po TV ogleda prenos iz Kranjske Gore in to zares lepo progo, si morda zaželi, da bi prišel sem uživat v času božičnih in novoletnih praznikov. Foto: Tomi Lombar/Delo
Jure Košir, otrok tega smučišča, nam je pred letošnjim Vitrancem pripovedoval, da je ta marčni termin zadnjih let boljši od tistega nekdanjega decembrskega, zdaj je več sonca in svetlobe v Podkorenu, zato je tekma lepša – se strinjate z njim?
Po eni plati mu zagotovo lahko prikimam. Vidljivost je za tekmovalce precej boljša, ozračje med občinstvom drugačno. Tudi nama zdaj ob tem pogovoru na gorenjskem soncu ni hudega, kajne? Toda obenem ima pa tudi decembrski termin svojo prednost. Kdor si po TV ogleda prenos iz Kranjske Gore in to zares lepo progo, si morda zaželi, da bi prišel sem uživat v času božičnih in novoletnih praznikov, ta kraj tudi na račun tekme lahko pozneje napolni svoje hotele in počitniška stanovanja.
Pa si mislite, da bo tudi v prihodnje Kranjska Gora obdržala svoje čvrsto mesto med prireditelji tekem najvišje ravni v alpskem smučanju?
Gre za klasično postajo, kot so Wengen, Kitzbühel, Alta Badia, Adelboden. Moške sezone si nihče ne predstavlja brez tega slovenskega prizorišča. Sam se spomnim časov, ko je ob stari progi in pod njo 50.000 ljudi stiskalo pesti za Bojana Križaja, pozneje je imela Slovenija še nekaj odličnih smučarjev, a po Koširjevem rodu je, kar zadeva vrhunske dosežke in prepoznavnost športa, moško smučanje v Sloveniji kar malce obstalo. Zdaj pa opazujem Žana Kranjca in Štefana Hadalina, zaradi njiju bo tudi več gledalcev na tekmi, kot bi jih bilo sicer. Za prizorišče je vedno dobro, da se v lepi luči pokaže kdo od domačih adutov. Želimo pa si razširiti zemljevid prizorišč. V prihodnje bomo imeli tekme na Kitajskem in Japonskem, vesel sem tudi, da bo finale te sezone v ZDA.
Kako je sicer s spremembami, veliko je slišati o ukinitvi superveleslaloma, morda katere od kombinacijskih disciplin?
Veliko se pogovarjamo, vedno znova se trudimo, da bi moško alpsko smučanje približali novim deželam, a ohranili zanimanje v tradicionalnih deželah športa na snegu. Paralelni slalom smo oživeli, je zanimiva disciplina tudi za tiste, ki ne poznajo smučanja, progo lahko postaviš sredi mesta. V prihodnji sezoni bomo imeli eno takšno tekmo na Holmenkollnu, lahko si predstavljate navdušeno množico, ki se bo tam zbrala. Superveleslalom? Ne vem še, kako bo s tem, res je vedno bolj podoben smuku, razlike so komaj zaznavne. Kombinacijske tekme? Če Marcela Hirscherja, ki se tudi pri teh bori za mali globus, ena od teh disciplin na svetovnem prvenstvu ne zanima, je alarm navzoč, ne smemo stati križem rok.
Ste bili sicer zadovoljni z nedavnim prvenstvom v St. Moritzu?
Ni bilo pripomb. Resda smo imeli v uvodnih dneh boj z vremenom, bali smo se preložitve smuka, saj si tega spektakla kar ne predstavljam sredi delovnega tedna. V Švici, deželi številnih smukaških asov, tekma preprosto mora biti v soboto ali nedeljo. A na srečo se je vse dobro razpletlo. Slišal sem precej besed o draginji v St. Moritzu, čemu seveda lahko prikimam, a vedeli smo, kam gremo. V deželi izjemne smučarske tradicije smo imeli lepo prvenstvo.
