Ni več globoke sence junakov strmin

Časovnega stroja ni treba prav pretirano zasukati v preteklost, da bi bilo nesmiselno vprašanje: kdo bi si v Avstriji, prvi velesili alpskega smučanja, v dneh največjega dogodka sezone za Marcela Hirscherja in druščino upal pripraviti biatlonsko prvenstvo? Toda časi se spreminjajo, ko bodo v sosednji Švici tekmovali junaki strmin, bo na Tirolskem velika predstava lovcev na smučeh …

»Ah, dajte no … Kako naj pripravimo svetovno prvenstvo, ko pa imajo to hkrati alpski smučarji. Le koga bi to zanimalo, utvare o TV prenosih si lahko kar odmislimo,« je pred dobrim desetletjem potožil Franz Berger, alfa in omega biatlona v naši severni soseščini. Takrat, leta 2005, je namreč Hochfilzen, prikupna vas tik ob tirolsko-solnograški deželni meji, gostil najboljše biatlonce na svetu, omenjeni funkcionar s sodelavci pa si niti v sanjah ni drznil pripraviti tekmovanja v klasičnem februarskem terminu. Toda danes je zgodba drugačna. Biatlon v Avstriji še zdaleč nima domovinske pravice. Pravzaprav so tisti, ki so se s to zimsko panogo ukvarjali, zavidali Sloveniji, ki ji je z odmevnimi pokljuškimi tekmami in uspehi na tujem od srede devetdesetih prejšnjega stoletja pripadalo vidno mesto na svetovnem biatlonskem zemljevidu.

Toda prav svetovno prvenstvo 2005, ki so ga zaradi interesa pokroviteljev in nacionalne TV hiše (ORF) morali pripraviti po koncu predstave v alpskem smučanju, je vlilo novo energijo biatlonu: odtlej je tirolska vas redno na koledarju svetovnega pokala, rdeče-belo-rdeča vrsta pa se kot po tekočem traku uvršča na stopničke. Zdaj je precej bližje najboljšim na svetu kot slovenska reprezentanca, njena nekdanja vzornica … Vsaj eno kolajno kot jasen cilj prihajajočega tekmovanja razgrinjajo v avstrijskem taboru, v katerem se bodo sicer predstavili s trinajstimi aduti. Sedem jih bo v moški konkurenci, med njimi tudi Julian Eberhard, prejšnji mesec zmagovalec šprinta v Oberhofu, ter junaka zadnjega prvenstva, lani v Oslu, srebrni Dominik Landertinger in bronasti Simon Eder. Toda takšen razplet niti ni bil presenetljiv, saj že več let zapored Avstrijci v moški karavani dosegajo vidne uvrstitve, povsem nov pa je vzpon ženske vrste, pri kateri iz tekme v tekmo bolj vidna vloga pripada tudi koroški Slovenki Dunji Zdouc, doma v Radišah, vasici s 100 prebivalci, tik pod Karavankami.

»Zadovoljni bi bili z eno kolajno v Hochfilznu, pri biatlonu je že tako, da se ti lahko nerealne sanje vrnejo kot bumerang. Je zelo nepredvidljiva športna panoga,« pravi pred prvenstvom Reinhard Gösweiner, glavni trener domače reprezentance, ki najbrž pred leti še v sanjah ni razmišljal, da bo pogosto pred novinarskimi mikrofoni, dnevno pa bo poslušal novice, kako vstopnice za prvenstvo v Hochfilznu kopnijo kot sneg v sončnih žarkih ob koncu zime. Že prva napoved prirediteljev, češ da pričakujejo prek 100.000 navzočih, je marsikoga presenetila, zadnji podatek, da so prodali kar 150.000 vstopnic, pa smučarsko Avstrijo že kar vznemirja, saj je to število celo višje od tistega, ki so ga ob koncu tedna objavili glede prodanih vstopnic prireditelji alpskega prvenstva v St. Moritzu – 140.000. Seveda bo lep delež obiskovalcev na Tirolskem pripadel gostom iz Nemčije, a tudi Avstrijci iz leta v leto bolj vzneseno spremljajo svoje lovce na smučeh. In ko so naše severne sosede v sklepnem dvoboju z Östersundom (Šve) izbrali za prireditelje največjega biatlonskega dogodka v predolimpijski sezoni, so se ti temeljito lotili priprave.

V prenovo štadiona so vložili dvajset milijonov evrov, namesto prejšnje osrednje stavbe s slačilnicami, ambulanto ter prostori za vodstvo tekmovanja in mednarodno zvezo zgradili novo, postavili še dodatne tribune, na katerih je zdaj prostor za 10.500 obiskovalcev, približno takšnemu številu pa bodo omogočili tudi ogled tekme ob progi. Prostorno novinarsko središče bodo po koncu prvenstva spremenili v pokrito strelišče. Obenem si želijo, da v prihodnje ne bi gostili le odmevne tekme, ponavadi v sezoni po švedski premieri uvodne na srednjeevropskem snegu, temveč tudi poletne priprave tujih reprezentanc, zato so rolkarsko progo razširili za kilometer. Toda tu gre že za dolgoročne načrte, najprej bo treba pospraviti pod streho prihajajoče prvenstvo. Nekaj zadnjih je bilo zelo odmevnih, že denimo lansko v Oslu z izjemnim odzivom občinstva in večernimi razglasitvami pred kraljevo palačo v središču mesta. Tirolske vasi pač ne kaže primerjati z metropolo Norveške. Toda ponavadi v Avstriji, ko se lotijo velikega tekmovanja, ničesar ne prepuščajo naključju. O letošnjem prvenstvu pa so prepričani, da bo spet prispevalo novo poglavje k še večji prepoznavnosti in priljubljenosti biatlona.