Ni zablestel Jakov Fak, temveč Andreja Mali

Kontiolahti – V pričakovanju drugega tekmovalnega dne na svetovnem prvenstvu v biatlonu je vloga slovenskega favorita v šprintu seveda pripadla Jakovu Faku. Vendar pa je nato vetrovna sobota na finskem vzhodu osrečila Andrejo Mali: pri 37 letih je z včerajšnjim 8. mestom dosegla svojo najvišjo posamično uvrstitev doslej na prvenstvih.

Veselju v slovenskem taboru tokrat ni bilo konca, trenerji in serviserji so se objemali, kot bi že imeli kolajno, Malijeva, na biatlonskih prvenstvih od leta 2003, pa prav tako ni skrivala sreče in se obenem prav sproščeno prepustila pričakovanju današnjega zasledovanja, pred katerim bo za nasvet pobarala tudi Tejo Gregorin. Po bolezni je namreč vodilna slovenska biatlonka pripotovala na Finsko pozneje, od petkovega večera pa je sostanovalka včerajšnje junakinje pri naši izbrani vrsti. »Zdaj imam prav lepo priložnost pozanimati se pri Teji, kako si v zasledovanju priboriti še višje mesto, kar sama tako pogosto doseže,« se je nasmejala osmouvrščena iz šprinta, ki zavoljo nepredvidljivih močnih vetrovnih sunkov ni bil pisan na kožo marsikateri od vodilnih svetovnih biatlonk: lani trikrat olimpijska zmagovalka Darja Domračeva je bila včeraj 25., domača matadorska Kaisa Mäkäräinen pa še deset mest za njo! Zmage se je veselila mlada mamica, Francozinja Marie Dorin Habert, ekipno so najbolj navdušile Poljakinje s trojico med najboljših sedem.

Naše najbolj izkušene biatlonke pa prvi zgrešeni strel ni strl, odtlej si ni več privoščila niti ene napake na strelišču, v sicer počasni smučini je izkoristila takrat še najbolj ugodne razmere. »Drži. Ko se ti ponudi priložnost, jo kaže izkoristiti, kar se mnogim zatakne. Za Andrejo pa sem posebej vesel, ker je vztrajna in potrpežljiva. Zato je lahko imenitna vzornica mlajšim tekmovalkam,« je poudaril reprezentančni trener Uroš Velepec, v novinarskem središču za Janeza Vodičarja, dolgoletnega biatlonskega funkcionarja, zdaj povabljenega na prizorišče SP, ni bilo dvomov: »Dosežek Andreje Mali je izjemen. To 8. mesto je za njo vredno toliko kot za katero drugo tekmovalko kolajna.«

Faku za tolažbo dobro izhodišče

V moškem šprintu Jakov Fak s 14. mestom in Klemen Bauer s 47. nista uresničila pričakovanj, res pa pri prvem izhodišče za današnje zasledovanje (moški ob 13.15, ženske ob 16. uri) ponuja lepo priložnost za skok navzgor. Tretjeuvrščeni iz šprinta, Norvežan Tarjei Bø, uhaja vodilnemu slovenskemu reprezentantu le za pol minute.

Če se je rdeča nit biatlonskih pogovorov v prvih dneh po prihodu na finski vzhod sukala okrog nenavadno visokih temperatur za zimski čas ter zategadelj silno zahtevne proge, je zgodbo uvodne posamične preizkušnje krojil predvsem veter. Uro pred začetkom so nepredvidljivi sunki »zabavali« množico na tokrat razprodanih tribunah, sploh prvič doslej za biatlonsko prireditev na Finskem, zastave so plapolale iz ene smeri v drugo, tekmovalci so skupaj s svojimi trenerji že zaskrbljeno pogledovali k strelišču. Tako se tokrat mnogim od tradicionalnih kandidatov za vrh računi niso izšli, tudi trojica pred Fakom iz skupnega seštevka sezone – Francoz Martin Fourcade, Rus Anton Šipulin in Nemec Simon Schempp – je ostala brez kolajn. Najvišje med omenjenimi je bil francoski as (12.), udarni adut sedanje nemške biatlonske vrste pa je s kar 7 zgrešenimi tarčami (!) ostal brez zasledovalne tekme in na 77. mestu zaostal tudi za slovenskima reprezentantoma št. 3 in 4: Janez Marič je bil namreč 66., Rok Tršan pa 71.

Kakorkoli, navdušenih obrazov v slovenskem moškem taboru ni bilo, a največ upanja pred današnjim novim preizkusom privablja dobra telesna pripravljenost Faka, dasiravno 27-letni biatlonec opozarja: »Če bi uporabil izrazoslovje iz avto-moto sveta, bi dejal, da moj motor še ni povsem odprt. Obenem se tudi nočem izgovarjati zgolj na veter. Nekateri so bili natančnejši, ni bilo prav nemogoče na strelišču meriti bolje.« Sicer pa se bronasti v šprintu z zadnjega SP – pred njim sta bila takrat le Emil Hegle Svendsen in Fourcade – zaveda nove lepe priložnosti na današnji tekmi: »Povsem drugače bo, veliko je neposrednih primerjav s tekmeci, ob dobrem učinku na strelišču lahko vidno napredujem …«

Sicer pa tekmovalci najvišje ravni nočejo prav pretirano razmišljati o vetrovnih sunkih. »Prav tako je pihalo kot na tekmi v Oberhofu, pa sem tam zadel vse tarče,« je omenil Fourcade. Kajpak sta bila na vrhu še kako nasmejana norveška brata Bø, Johannes Thingnes in Tarjei: prvi se je na svojem premiernem svetovnem prvenstvu veselil lovorike, starejši je že dosedanji lepi zbirki dodal novo kolajno, bronasto. Med njiju se je prerinil Nathan Smith in poskrbel za prve moške kanadske stopničke doslej na prvenstvih.

V družbi vidno razočaranih pa je bil Klemen Bauer. Svojega cilja o najboljšem nastopu v sezoni še zdaleč ni uresničil, pet zgrešenih tarč ga je krepko oddaljilo od elite. »Četudi sem zgrešil leže dvakrat, bi se lahko izognil poznejšemu spodrsljaju. A ker sem se začel preveč obremenjevati s spoznanjem, da ne smem več storiti napake na strelišču, ni bilo zbranosti,« je razočarano dejal in začel razmišljati o današnjem popravnem izpitu. Tako kot mnogi drugi poraženci nenavadnih sobotnih razmer na finskem vzhodu.