Nova ovira v lovu na olimpijsko zlato

St. Moritz – V švicarskem letovišču so minuli konec tedna v megli izpeljali le ženski superveleslalom, Lindsey Vonn ga je končala v bolečinah. Nastopi Američanke so v tej sezoni precej oddaljeni od tistih, ki jih je kazala v najboljših časih. A zmagovalka 77 tekem za svetovni pokal vztraja, v tej zimi meri na olimpijsko odličje.

Ko je Vonnova z visokim zaostankom pripeljala v iztek proge v St. Moritzu in padla v sneg, se je v ameriškem taboru prižgala rdeča luč za alarm. Z bolečo grimaso na obrazu je ob pomoči ekipe odšla v prireditveni šotor in ga dobro uro pozneje zapustila brez besed, le njen oče Alan Kildow je novinarjem povedal, da je Lindsey v redu. Za nekaj zmede so poskrbeli tudi Američani sami, saj so najprej sporočili, da ima 33-letnica težave s kolkom, šele v nedeljo zjutraj pa je Vonnova na družbenih omrežjih sama pojasnila, kakšno je njeno počutje: »V šestih vratcih me je pritisnilo k tlom in v hrbtenici se je nekaj zgodilo, zato sem do cilja smučala z velikimi težavami. Zdaj potrebujem počitek, da bom nared za februar in tisto, kar šteje – olimpijske igre,« je zapisala. Morda bo izpustila naslednjo postajo v Val d'Iseru, dolgoročnih posledic ne bo.

Zadnja v vrsti poškodb je pokazala, da Vonnova ni več tako odločna v svetovnem pokalu, kot je nekoč bila. Po lanskem zlomu nadlahti in dolgem okrevanju je v sezono vstopila s ciljem, da se do OI vrne med najboljše, zaenkrat pa Američanki ne kaže dobro. V »njenem« Lake Louise, kjer je vknjižila 18 zmag, je po grdem padcu končala v zaščitni ograji, 12. mesto naslednji dan pa ni zadovoljilo njenih apetitov. A ostaja osredotočena na OI, tekmovanje, ki po ameriškem prepričanju edino šteje. »V tej sezoni me rekord Ingemarja Stenmarka še ne zanima (86 zmag, op. p.), tokrat bo v ospredju lov na olimpijsko zlato. Ravno zato bom še za sezono podaljšala kariero in tako bo dovolj časa ostalo v poolimpijski zimi, da se osredotočim na svetovni pokal. Seveda bom tudi v tej smučala na zmage, a Pjongčang bo odločil o uspešnosti sezone,« ne slepomiši Američanka, ki ima v bogati zbirki smukaško zlato in superveleslalomski bron, obe odličji je osvojila na OI v Vancouvru 2010.

Igre v Sočiju je pred štirimi leti izpustila, potem ko je v Val d'Iseru obnovila poškodbo kolena, v Pjongčangu pa bo imela zadnjo priložnost za naskok na vrh. V minulih štirih sezonah je zaradi poškodb izpustila kopico preizkušenj v svetovnem pokalu, kar želi obrniti v svoj prid: »V številnih mesecih odsotnosti sem se prepričala, da se še nisem pripravljena posloviti od smučanja. Prav zaradi prisilnih premorov nisem naveličana in utrujena, temveč osredotočena na to, da izpolnim še zadnja dva cilja: olimpijsko zlato in ujamem Stenmarka,« je povedala.

V pogovoru za CNN je v zadnjih dneh dvignila precej prahu, ko je dejala, da bo na OI zastopala Američane in Američanke ter njihovo državo, zagotovo pa ne bo zastopala predsednika Donalda Trumpa, saj se z njegovimi pogledi na svet ne strinja. V ZDA tovrstne izjave jemljejo zelo resno in takoj so se pojavile teorije, da si je z neprevidnimi besedami zadnjo poškodbo nakopala kar sama, a šampionka razmišlja le o prihajajočem februarju.

Draž OI je po 1001 dnevu premora med tekmice spet privabil njeno reprezentančno kolegico Julio Mancuso, ki želi dopolniti svojo zbirko štirih olimpijskih kolajn. Čez lužo le olimpijski krogi alpsko smučanje potisnejo v središče pozornosti. V soju žarometov si čez 59 dni želita biti tudi izkušeni Američanki.