Po ogledu posnetka ji je bilo vse jasno

Norveškim tekačem šprinterska generalka pred SP, Katja Višnar obstala v četrtfinalu.

Objavljeno
15. februar 2015 01.37
Portret Katja Višnar, tek na smučeh, Avstrija, Dachstein, 07.Oktober2014
Tanja Volarič, poročevalka
Tanja Volarič, poročevalka
Östersund – Časniki na Norveškem so bili pred zadnjim šprintom za svetovni pokal pred nordijskim SP polni grenkih izjav njihovih tekačev na smučeh, češ da se v Östersundu iz njih delajo norca glede na to, kakšno progo so pripravili za elitno tekmovanje. Včeraj so tone precej omilili, ko sta zmagi spet šli v roke Marit Bjørgen in Finna Hågna Krogha, Katja Višnar pa si je zadnji test drugače predstavljala (17.).

»Pred tekmo sem si mislila, da to res ni proga zame, a sem se potem kar znašla,« je ugotavljala Bjørgnova po 90. zmagi za svetovni pokal v karieri, podobnih misli je bila tudi njena drugouvrčena rojakinja Maiken Caspersen Falla, a šprint je včeraj vseeno postregel z nizom padcev in tudi odstopi, do katerih je prihajalo zaradi ozke proge, ki so jo gostitelji zaradi odjuge v zadnjem tednu komaj pripravili. Prav Norvežani, ki so bili dan prej najbolj nezadovoljni, so na njej pobrali največji dobiček, znova so imeli skupaj štiri tekače na zmagovalnem odru moške in ženske konkurence, skupno pa osem finalistov med 12.

Tudi Višnarjeva je bila že med jutranjim odhodom iz hotela še pod vtisom petkovega ogleda proge in se spraševala, zakaj pri FIS tako z glavo rinejo skozi zid, namesto da bi tekme prestavili tja, kjer razmere dopuščajo normalno pripravo. Jasno ji je bilo, da bo morala za napredovanja že od štarta teči v ospredju. »Drugače se je skoraj nemogoče prebiti naprej, saj je prostora le toliko, da dve tečeta vštric,« je poudarila in po štartu v četrtfinalu se je zdelo, da bo zamišljena strategija rodila sadove. Tričetrt nastopa je opravila kot druga v skupini, v klancu pa se je nato prednjo povzpela Astrid Jacobsen in z izpolnitvijo želje, da bi se na vrhunec zime odpravila s popotnico odmevnejšega rezultata, ni bilo nič.

A po nastopu ni iskala razlogov zunaj sebe. Po ogledu posnetka svojega teka je iz rokava stresla niz taktičnih napak, ki jih je zagrešila, kar bo zagotovo v ospredju njene priprave v prihodnjih petih dneh. O telesni pripravljenosti namreč ne dvomi. »Zelo pomemben je bil štart, ki mi je uspel, a ko sem si odvrtela posnetek, sem videla, da sem imela težave predvsem s tekom v 'škarjice'. Z njim hitro izgubiš sekunde. Ko je Jacobsnova prišla predme, hitrost že tako ni bila velika, potem pa sem za njo še nadaljevala, namesto da bi šla v drugo smučino in ohranila hitrost. Nisem najbolje izpeljala naloge,« je bila jasna Višnarjeva, ki ostaja v Östersundu do ponedeljka, ko se bo preselila v Falun.

»Na nobeni tekmi ne tečemo toliko 'škarjic', tu pa smo se morali k njim v dveh krogih zateči kar štirikrat. Zato je imelo tudi toliko tekačev težave. Saj sem dan pred tekmo vadila, a je bil sneg drugačen, zato ni kaj prida pomagalo. Sem se pa dobro počutila, zato ne bom izgubljala energije z ugotavljanjem, kaj je šlo narobe. Jasno mi je namreč, da tudi trasa ni dopuščala takšnih napak, kot sem jih delala pred ciljem,« je Blejka poudarila, da z energijo, močjo in telesno pripravljenostjo nima težav, saj bi se v tem primeru že na štartu drugače pognala, pa tudi do odločilnega klanca pred ciljem ne bi držala tako ugodnega položaja. Še slabše jo je včeraj odnesel njen partner, Norvežan Ola Vigan Hattestad, ki se je v četrtfinalu zapletel na vzponu, vanj je priletel še rojak Pål Golberg, tako da je končal šele kot 21.