Tiskane izdaje
Ljubljana – Že 21. velika nagrada Mednarodne smučarske zveze (FIS) v skokih se je začela povsem po okusu Petra Prevca, ki je pred dvema tednoma v Wisli prepričljivo zmagal, potem ko je bil v dveh od treh serij najboljši, v tretji oziroma finalu pa je imel drugi dosežek. Na sijajen štart v poletni »svetovni pokal« pa je medtem že pozabil.
»Na zmago sem še nekajkrat pomislil med nočno vožnjo domov iz Wisle, že naslednji dan, torej v nedeljo, pa je bila pozabljena. Ko je določene tekme konec, se posamezno poglavje zapre in se začne novo. Po eni dobljeni bitki še ne morem biti general,« je dal 21-letni skakalec kranjskega Triglava jasno vedeti, da je svoj pogled že usmeril proti drugi letošnji preizkušnji za veliko nagrado FIS, za katero se bo danes v Einsiedelnu zelena luč prižgala ob 18.30.
Na tamkajšnji napravi (HS-117), ki so jo poimenovali po domačem matadorju Andreasu Küttlu, svetovnem prvaku iz Liberca '09, se doslej še ni posebej izkazal. Še najvišje je tam s 24. mestom posegel leta 2011, lani je, denimo, tako v kvalifikacijah kot tudi na tekmi pristal na 31. mestu. »Pa saj tudi drugače v preteklih poletjih nisem blestel, čeprav je res, da se s skakalnico v Einsiedelnu doslej nisem najbolj ujel. Za nameček je tam ponavadi vroče, veter pa se hitro 'menja' in tako pogosto kroji razplet,« je naštel Prevc in v smehu pripomnil, da bi lahko našel še kakšen izgovor.
Vendar pa jih dobitnik dveh kolajn na februarskih olimpijskih igrah v Sočiju še zdaleč ne išče. Zaveda se pač, da je treba za vrhunski rezultat dobro skočiti na sleherni napravi, naj bo večja ali malo manjša, kakršna je, denimo, Küttlova, na kateri si – mimogrede – s 121 metri rekord iz leta 2008 lasti avstrijski zvezdnik Gregor Schlierenzauer. Je pa po drugi strani tudi res, da je takrat, kadar si dobro pripravljen, vseeno, kakšna je skakalnica. In Prevc je ta čas (še vedno) v vrhunski formi, kot je pred odhodom v Švico zatrdil tudi glavni trener slovenske reprezentance Goran Janus.
Za drevišnjo tekmo si je zastavil enak cilj kot za vse druge, to je izvesti skoke s čim manj napakami. »Če mi bo to uspelo, se lahko – kot smo videli – zavihtim zelo visoko, ničesar pa ne morem zagotoviti. Zato moram ostati previden,« je omenil najboljši slovenski športnik lanskega leta in vodilni v točkovanju za veliko nagrado FIS. V primeru uspešnih nastopov v Einsiedelnu in zatem v Courchevelu (15. t. m.) bi se mu ponujala lepa priložnost, da kot prvi Slovenec osvoji poletno lovoriko, zaradi katere bi v naši vrsti še enkrat razmislili o tem, da ga ne bi vendarle poslali tudi v Hakubo (23. in 24. t. m.). Za zdaj pa njegova udeležba na Japonskem (še) ni predvidena.
»Za zdaj se še držimo prvotnega načrta, po katerem bi izpustil Hakubo in tedaj raje treniral ter prek celinskega pokala lovil dodatno kvoto za svetovni pokal. Smo se pa pogovarjali tudi o tem, da bi se – če bi dobro nastopil v Švici in Franciji – usedli za mizo in razmislili o odhodu na Japonsko. Sam se s tem ne obremenjujem, počakajmo na to, kako se bo odvilo, potem pa se bomo pogovarjali naprej,« je še poudaril Prevc in pribil, da je – ne glede na vse – pri njem na prvem mestu zima oziroma čim boljša priprava nanjo.
