Psihološki zagon za OI

Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih je prineslo pričakovano slovo od naslova prvaka Petra Prevca in tudi pričakovano kolajno Sloveniji na ekipni tekmi. Po posamični preizkušnji je ostalo v naši reprezentanci kar nekaj grenkega priokusa, ker je Prevc naredil napako v drugi seriji, Anžeta Semeniča in Jerneja Damjana pa je žirija tekmovanja spustila v izjemno slabe razmere, a dejstvo je, da so bili Daniel Andre Tande, Kamil Stoch in Richard Freitag na nek način nedosegljivi, razred zase. Zato je usoda, ali bo prvenstvo za Slovenijo uspešno ali ne – cilj pred potjo v Nemčijo je bila pač kolajna –, padla na ekipno tekmo, pred katero je bilo tudi nekaj pomislekov po vsem prikazanem v Oberstdorfu.

A slovenska četverica je nalogo opravila z odliko. Glavni trener Goran Janus, ki je ob napovedi kolajne že pred začetkom sezone gotovo računal še na uveljavljena letalca Roberta Kranjca in Jurija Tepeša, a je zdaj pustil oba doma, je zadel tako z izbiro kot nato s postavo. Resda ne gre za razširjeno športno panogo in da so se resnici na ljubo za tri kolajne resno potegovale zgolj štiri države, a Slovencem se je v zadnjih letih že nekajkrat zgodilo, da so bili favoriti, vendar pričakovanj niso izpolnili in so ostali brez odličja. Tokrat to ni bilo vprašljivo niti za hip, do srebra je četverica prišla zares suvereno.

Četudi so seveda vsi zaslužni za kolajno, saj ni bilo slabega skoka, pa vendarle velja še posebej izpostaviti Domna Prevca. Ta se je dobro zavedal, da je najšibkejši člen, da lahko z njegovimi slabimi predstavami, kot smo jih gledali od prvega dne SP, ko se nikakor ni ujel z letalnico, pade zmagovalni oder v vodo, od njega je bil v bistvu odvisen moštveni uspeh. A je pri 18 letih zdržal pritisk, odmislil zunanje dejavnike in se osredotočil nase, pravi trenutek našel prave občutke, prave skoke in na ekipni tekmi – s poskusno serijo vred – prikazal svoje edine tri polete prek 200 m, kot da bi bil prekaljeni maček, za kar mu gredo vse pohvale.

Po slab(š)ih dveh mesecih sezone, v katerih je za edine stopničke na tekmi svetovnega pokala poskrbel Jernej Damjan z zmago v Ruki, se je v Oberstdorfu Janusu odvalilo s pleč veliko breme, cela ekipa bo lažje zadihala. Kolajna z letalnice seveda ne pomeni veliko za olimpijske igre, ker gre pač za neprimerljive naprave, a vendarle je pričakovati, da bo dala vsem nov zagon, ekipna preizkušnja pa bi bila z vidika OI lahko zelo pomembna za Petra Prevca. Slednji bo še vedno tudi v Pjongčangu med glavnimi slovenskimi aduti, ne manjka mu veliko, da bi vendarle spet sestavil svoj mozaik, morda bo pomagala prav izkušnja z ekipne tekme.

V tej sezoni namreč ni ravno najbolje branil uvrstitev po prvi seriji, na Kulmu je pred dobrim tednom s 3. mesta zdrsnil na 6. (7., če ne bi bil diskvalificiran Damjan), v petek je na posamični tekmi s 4. mesta nazadoval na 7. (in nato takoj v soboto brez rezultatskega pritiska napredoval na 6.), tokrat je moral kot zadnji slovenski nastopajoči ubraniti položaj. Kot je priznal po tekmi, že dolgo ni bil tako živčen (in pozneje tako vesel), a je vendarle zdržal in si gotovo pridobil dobro psihološko popotnico, kar pa najbolj potrebuje.