Skok na Pokljuko s tirolskih stopničk

Hochfilzen – Če je še kdo med poznavalci biatlona ugibal o pripravljenosti v uvodnem mesecu sezone slovenskega aduta Jakova Faka, se je najbrž včeraj prepričal, da ugank ni več. Biatlonec, star 27 let, je očitno na vrhunski ravni vstopil v novo zimo, kar je potrdil tudi s 3. mestom v včerajšnjem zasledovanju za francoskim asom Fourcadom in Nemcem Schemppom.

Kot se za silno zanimivo in nepredvidljivo disciplino spodobi, o najboljših treh dolgo ni bilo odločitve. Nato pa je v enem od klancev kot blisk mimo Johanesa Tingnesa Bøja, novega norveškega junaka in tudi zmagovalca petkovega šprinta, švignil Fak, si priboril stopničke, svoje 16. doslej. Napadal je še Nemca, a ta je bil le predaleč. Pred njim je svoje mojstrstvo potrdil Martin Fourcade, ki je februarja v olimpijskem Sočiju prav v zasledovanju osvojil eno od svojih dveh zlatih kolajn. Slovenskemu adutu se takrat ni uresničila želja, da bi po Vancouvru 2010 spet skočil na prestižni olimpijski oder, njegova motiviranost za to sezono je tudi zato povsem pričakovana.

O dobri tekmovalni pripravljenosti se je prepričal že na švedski premieri, kjer v prejšnjih letih ni vedno blestel, v Hochfilznu pa si je po 5. mestu v šprintu in bronu na včerajšnji slovesni razglasitvi priboril prav imenitno popotnico za prihajajoči izziv: domačo Pokljuko. »Res je odličen tekmovalec iz najožje svetovne elite. Med najboljšo peterico za zmago ali uvrstitev na stopničke vedno znova odločajo malenkosti,« je bil nasmejan glavni reprezentančni trener Uroš Velepec. Sodeč po objemu v ciljnem prostoru med njim in tretjeuvrščenim v tem zasledovanju si nihče ne bi mislil, da so se v poletnem obdobju pri naši reprezentanci ujeli v kolesje sporov, ki pa so zdaj vendarle že daleč.

»Vesel sem, da je tako, prav vsem, pa ne le tem, ki so tu na prizorišču, sem hvaležen za pomoč. Seveda pa mi zelo veliko pomeni, da si je tokrat na štadionu v Hochfilznu zasledovanje ogledal tudi moj osebni trener Tomaš Kos,« je poudaril Fak. Dolgoletnega člana slovenskega strokovnega štaba smo nato srečali v ciljnem prostoru ob slovesni razglasitvi, čustev ni skrival, ni pa hotel javno razpredati o novem podvigu njegovega tekmovalca. Sicer bo Faka spremljal tudi v prihajajočih dneh na pokljuški tekmi, bržčas bo tudi vsaj na enem od januarskih prizorišč.

»Saj vam pravim, da sestavljam piramido,« se je Fak nasmehnil ob namigu, da sta po 3. in 4. mestu v tej sezoni sledili 5. in zdaj spet 3., omenil je tudi genetiko: »Hvaležen sem mami in očetu, saj drugače ne bi zdržal tako silovitega zadnjega kroga …«

Zanimivo pa, da ni bil navdušen nad smučmi, a podobne ocene je bilo zaznati tudi pri nekaterih tekmecih. Na osrednjem avstrijskem biatlonskem štadionu so namreč iz prejšnjih let vajeni precej bolj zimskega ozračja, bolj debele snežne odeje in vseskozi nižjih decembrskih temperatur. Tokrat pa je bilo snega komaj za vzorec, med popoldansko moško tekmo se je včeraj temperatura dvignila krepko nad ničlo. »In tako strukture smuči v zadnjem krogu očitno pri večini niso delovale, kot bi si želeli,« je omenil Fak ter na Pokljuki napovedal boj vsaj za ubranitev visokega 3. mesta v svetovnem pokalu oziroma še vidnejši napad k vrhu.

A za uresničitev novih ciljev seveda ne bo šlo brez ponovitve hitrega teka in tudi natančnosti na strelišču. Včeraj je bil brezhiben leže, stoje je zgrešil eno tarčo. Pred njim sta se Fourcade in Schempp odrezala brez zgrešenega strela, če bi se takšen učinek posrečil tudi Faku, bi zmagal. A tekmecem je vnovič poslal jasno sporočilo, francoski as ga je omenil kot vedno znova resnega kandidata za 1. mesto.

Pred več kot 10.000 gledalci (skupno se jih je v treh dneh zbralo za Hochfilzen rekordnih 34.700) bi bila slovenska podoba na zadnji tekmi še lepša, če bi Klemen Bauer ujel še kakšno točko več od petih, kolikor jih je dobil za včerajšnje 36. mesto. Kajti močno bi si želel nastopiti tudi na uvodni tekmi sezone s skupinskim štartom, v nedeljo na Pokljuki, česar pa mu sedanje izhodišče po točkah še ne zagotavlja.