Slovenke niso pritisnile pike na i

54. Zlata lisica: Tina Robnik na veleslalomu do uvrstitve kariere, Ani Drev se ni izšlo.

Objavljeno
07. januar 2018 21.13
Tina Robnik, veleslalom Kranjska Gora 6.1.2018 [tina robnik,zlata lisica,smučanje]
Nejc Grilc
Nejc Grilc

Kranjska Gora – Na zahtevni podkorenski strmini so slovenske veleslalomistke spet pokazale, da so zelo blizu svetovnega vrha, najbolj nasmejana je bila po sedmem mestu Tina Robnik, ki je poskrbela za edino slovensko uvrstitev v deseterico minuli konec tedna. Ana Drev je merila visoko, a se na težki progi ni znašla.

Slovenski smučarski privrženci so tokrat bolj kot na slalom čakali na veleslalomsko soboto, kjer so bili apetiti slovenske reprezentance visoki. Zadnji preizkus v Lienzu je pokazal, da se forma Drevove, Robnikove in domačinke Mete Hrovat vzpenja, prav na domači tekmi pa so potiho upale na prve stopničke v sezoni.

Ana Drev je imela pred tekmo obilico smole, kar ji je porušilo ravnotežje. »Na zadnjem treningu v Trbižu je Ano uščipnilo v hrbtu, s pomočjo fizioterapevtke je bolečine sicer odpravila, a na štartu ni bila prepričana, če bo lahko telo pognala na vso moč. Pri Ani je žal tako, da ne sme biti motečih dejavnikov, če želi sestaviti vrhunski nastop in zato je izgubila tisto piko na i,« je po tekmi okoliščine pojasnil trener Denis Šteharnik, ki je imel kljub 20. mestu glavne adutinje obilico razlogov za zadovoljstvo.

Zanj je poskrbela Tina Robnik, uspel ji je še zadnji korak proti veleslalomskim prvokategornicam in iz tekme v tekmo bolj odločno napada vrh. Že na prvi progi je v ciljnem prostoru završalo, ko je prismučala v deseterico in se tudi v finalu uspešno spoprijela s pritiskom domače tekme, s sedmim mestom se je zavihtela najvišje doslej.

»Imela sem veliko energije, pred začetkom sem bila precej nervozna zaradi domače publike, a sem jo znala izkoristiti v svoj prid. Občutek v finalu je bil nenavaden, nismo navajene proge, kjer bi bila postavitev tako naravnost. Treba je bilo spustiti smuči in uspela mi je napadalna predstava, nekaj zavojev še ni bilo na najvišji ravni, ampak je sedmo mesto vseeno 'fajn' rezultat,« je bila v cilju zadovoljna Tina.

V tej sezoni je nadgradila nekaj prebliskov iz minule in se redno začela uvrščati ne le med dobitnice točk, v zadnjem času tudi v prvo dvajseterico. Pred sezono je v svoj program treninga vključila več superveleslaloma, Šteharnik jo počasi usmerja tudi v kombinacijo in raznovrstnost Robnikovi koristi, saj se lažje prilagodi na različne veleslalomske postavitve.

Čudežna formula ne obstaja

Ob tem pa opozarja, da čudežna formula za napredek ne obstaja: »Ni nobene skrivnosti preboja, uvrstitve so predvsem rezultat dobrega dela iz preteklih let, ki se je dolgo nalagalo. Že v minuli sezoni sem na določenih delih prog smučala dobro in ko imaš v nogah več kakovostnih ponovitev, jih je lažje ponoviti tudi na tekmah. Seveda me zanima tudi vrh svetovnega pokala, a o tem ne želim preveč razmišljati, zanima me le moje smučanje.«

Z domačo strmino, živi le lučaj od proge v Podkorenu, se je dobro spoprijela tudi 19-letna Meta Hrovat in v finalu z 22. napredovala za kar devet mest. »Proga je bila bolj podobna superveleslalomu, takšne postavitve mi ne ustrezajo, ampak sem se sploh v drugo kar dobro znašla, na koncu sem lahko zadovoljna s prikazanim,« je Hrovatova potegnila črto pod veleslalomsko soboto. Na vrh se je kljub bolezni povzpela Mikaela Shiffrin, na oder pa ob Tessi Worley prvič v sezoni tudi Sofia Goggia.