Tiskane izdaje
Športne panoge v boju za čim več gledalcev, čim večjo medijsko pokritostjo in posledično čim večjim kosom denarne pogače stremijo k napredku, k novostim, ki bi jim zagotovile čim več naštetega. Norveška smučarska zveza je tako lani predstavila koncept nove turneje, ki jo je poimenovala Raw Air (surov zrak) in bo nekaj še ne videnega v skokih. To bo res ekstremno tekmovanje, saj bodo v desetih dneh na štirih lokacijah štiri posamične tekme in povrhu še dve ekipni. Skakalci si – ob tem, da bodo morali še potovati iz Osla v Lillehammer, iz Lillehammerja v Trondheim in iz Trondheima v Vikersund – ne bodo mogli privoščiti niti dneva počitka, da bi si povrnili moči, tveganje za poškodbe se bo precej povečalo. Niti za najboljše ne bo premora, saj v nasprotju z drugimi tekmami tokrat ne bodo mogli izpuščati kvalifikacij. Tudi te bodo šteli v skupni seštevek turneje (na koncu bo štelo kar 16 skokov), zato so jih prireditelji tudi preimenovali v prolog.
»To obliko tekmovanja smo iznašli, da bi bilo vse skupaj bolj zanimivo tako za gledalce kot za medije. Res me veseli, da so vse vpletene strani našle soglasje za uvedbo te turneje, ki ima velik potencial za promocijo smučarskih skokov. Medtem ko je novoletna turneja visoko spoštovano tekmovanje najvišje ravni, je Raw Air odlična ideja, ki je sicer šele na začetku, a ima izjemen potencial,« pravi direktor svetovnega pokala v smučarskih skokih Walter Hofer, ki se zaveda, da bo kljub odlični teoretični pripravi šele praksa pokazala, ali bo z logističnega vidika res vse v najlepšem redu ali bodo v prihodnje vendarle potrebne prilagoditve.
»Skakalci, trenerji, novinarji in celotno uradno osebje bodo med prizorišči potovali s posebnimi avtobusnimi prevozi. Na zadnji poti, med Trondheimom in Vikersundom, ki je s približno 500 kilometri najdaljša, pa bo vključeno tudi letalo. Novinarji bodo lahko tudi v bolj sproščenem vzdušju opravljali intervjuje kar med potjo, norveška televizija bo, denimo, prenašala pogovore v živo,« pojasnjuje Arne Åbråten, ki ga je norveška zveza izbrala, da bedi nad novostjo v koledarju 2016/2017. Åbråten ob tem poudarja, da primerjave z novoletno turnejo, ki je na sporedu od sezone 1952/1953, niso dobrodošle: »Naj bo nekaj jasno od začetka: Raw Air ne bo kopija novoletne turneje. Nočemo biti in niti ne bomo tekmeci turneji štirih skakalnic.«
Med njima je res kar nekaj razlik, saj se na Norveškem ne bodo v prvi seriji merili pari, kar je posebnost novoletne turneje, ki šteje skupaj en dan manj, ob selitvi iz Nemčije v Avstrijo imajo tekmovalci prost dan, ekipne tekme pa ni. Tokrat bodo v skupni seštevek, kot že omenjeno, štele tudi kvalifikacije, predvsem pa sta tekmovanji močno vsako sebi pri denarnih nagradah. Za ekstremne napore bodo skakalci veliko bolje nagrajeni. Če dobi skupni zmagovalec novoletne turneje poleg rednih nagrad (ko je vsaka osvojena točka za svetovni pokal vredna 100 švicarskih frankov) še 20.000 švicarskih frankov (18.400 evrov) bonusa, bo najboljši v desetdnevnem maratonu bogatejši za 60.000 evrov, drugouvrščeni za 30.000 evrov in tretjeuvrščeni za 10.000 evrov. Ker nagrade v skokih niso ravno najvišje, je to kar lep dodatek, a treba bo pokazati jekleno moč, najboljši ne bodo imeli dneva brez tekmovalnega skoka, zato bo to res poseben tako psihični kot telesni preizkus. Toliko večji, ker jih prav za konec – začetek je na slovitem Holmenkollnu –, za veliki finale, čaka nastop na največji letalnici na svetu, v Vikersundu, kjer je Peter Prevc pred dvema letoma kot prvi človek na smučeh preletel četrt kilometra, že naslednjega dne pa je rekord z 251,5 metra postavil Anders Fannemel.
