Tiskane izdaje
Hochfilzen – Po vrvežu uvodnega konca tedna 49. SP v biatlonu sta bila kar nenavadna dneva brez gneče na prizorišču. A danes bo pod Kitzbühlskimi alpami spet završalo: po dveh prostih dneh se bodo biatlonke pomerile na 15-kilometrski tekmi. To bo tudi zadnja priložnost za našo Tejo Gregorin, da si pribori vizum nedeljskega nastopa s skupinskim štartom.
Naslov iz Osla bo danes ob 14.30 v najdaljši ženski posamični tekmi biatlonskega sporeda branila Francozinja Marie Dorin Habert, ki v tej sezoni ni več tako prepričljiva: doslej v zimi kot tudi na tem prvenstvu v Avstriji sta se najbolje odrezali Nemka Laura Dahlmeier in Čehinja Gabriela Koukalova, mnoge je osupnila z izjemno predstavo v zasledovanju beloruska šampionka Darja Domračeva. Resda je pred tremi leti osvojila tri zlate olimpijske kolajne, a po daljšem tekmovalnem oddihu in rojstvu hčerke v prvih dneh lanskega oktobra se je med karavano biatlonk vrnila na uvodni januarski postaji v Oberhofu. Izhodišče iz šprinta, 27. mesto, ji za zasledovanje ni ponujalo prav velikih možnosti za uvrstitev med najboljšimi, a bila je srebrna in tako napovedala kandidaturo za novi podvig tudi na današnji tekmi.
Ta pa bo silno pomembna tudi za Tejo Gregorin, vodilno slovensko biatlonko. Večkrat je bila na zahtevni 15-kilometrski preizkušnji uspešna, kajpak za vekomaj ostaja zapisana srebrna kolajna s SP 2009 v Koreji, a v zadnjih dveh sezonah se nikakor ne more vrniti na nekdanjo visoko raven. Kot že večkrat v tej predolimpijski zimi je tudi v dosedanjih preizkušnjah tega prvenstva potrdila vrhunsko telesno pripravljenost, a zaradi nenavadnih napak na strelišču ni vrhunskega dosežka. »Prav strelski nastop bo odločilen na 15 km. Nisem še obupala, sanjam o tekmi s skupinskim štartom, a zato bom morala biti precej bolj natančna kot nazadnje. Sleherna zgrešena tarča na tej tekmi pomeni minuto pribitka,« se dobro zaveda edina iz slovenske biatlonske reprezentance z olimpijsko kolajno. Prepričana je o svoji konkurenčnosti tudi za naslednje OI, čez natanko eno leto v Pjongčangu, toda obenem je že čas za odpravljanje napak na strelišču. Drugače si Hochfilzna ne bo ohranila v lepi luči, pa tudi sicer to tradicionalno avstrijsko prizorišče sleherne biatlonske sezone slovenskemu taboru veselja na prvenstvih doslej ni prineslo. Naši biatlonci so namreč tu nastopil na šampionatu 2005: 18. mesto Gregorinove je bil takrat najboljši posamični dosežek, a tolažb je bilo vsaj nekaj na drugih postajah sezone. Zdaj je drugače. Edini aplavz si je namreč doslej v teh dneh na Tirolskem priboril Klemen Bauer za skok s 33. mesta v šprintu na 16. v zasledovanju, sicer pa je reprezentančna bera že od začetka sezone klavrna. Zato presenečajo besede trenerja Tomaša Kosa, da bi se Slovenija lahko iz Avstrije vrnila s kolajno. Po doslej videnem je takšna želja bolj podobna utopiji. Razen če danes ob napakah tekmic Gregorinova, poleg nje bosta nastopili še Anja Eržen in Urška Poje, ne ohrani vrhunskega teka in končno zablesti tudi na strelišču.
