Tudi Fak bo del nove enotne zgodbe

Tomaš Kos kot novi glavni trener biatlonske reprezentance pred visokimi cilji.

Objavljeno
26. maj 2015 20.36
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport

Ljubljana – Po burnih lanskih dneh je po ponedeljkovem zboru za biatlon pri SZS tokrat videti popotnica za naslednjo zimo bolj umirjena. Izbrano vrsto bo vodil Tomaš Kos, češki strokovnjak, ki je v prejšnji zimi po strokovni plati sodeloval z vodilnim slovenskim biatloncem Jakovom Fakom. Včeraj smo se po telefonu pogovarjali s trenerjem, ki je v teh dneh še doma na Češkem.

Po štirinajstih letih neprekinjenega delovanja pri slovenski reprezentanci ste zadnjo poolimpijsko sezono prebili doma in se oddaljili od tekmovališč – vam je bilo vse skupaj nenavadno?

Ko zdaj tehtam vse skupaj glede mojega lanskega odhoda iz Slovenije, mi ni žal, da se je takrat tako razpletlo. Očitno sem potreboval čas, da se umirim, vrhunski šport pač zahteva ogromno energije, očitno sem moral občutiti, kako je, ko nisi vsakodnevno aktiven pri reprezentanci.

Vseeno se niste povsem oddaljili od slovenskega biatlona, saj ste delovali kot osebni trener Jakova Faka. Kako gledate na to izkušnjo?

Ko tako dolgo pripadaš neki ekipi, ti vsekakor ne more biti vseeno, kaj se z njo dogaja v sezoni brez tvoje navzočnosti. Z Jakovom pa sva hitro našla skupni jezik. Razmišljal sem tudi o dosežkih drugih slovenskih biatloncev, sleherno tekmo sem vendarle pospremil s prav posebno napetostjo.

Pa ste z nasveti v prejšnji sezoni sodelovali še s katerim od naših reprezentantov?

V prejšnji sezoni sem delal le z Jakovom, ko pa so mi ponudili mesto glavnega trenerja, sem seveda zdaj že začel sestavljati programe tudi za druge posameznike.

Kako sicer gledate na to, da so vodstvo zbora za biatlon pri SZS prevzeli vaši nekdanji tekmovalci: Marko Dolenc, Janez Ožbolt in Tomas Globočnik?

Ko so me prvič poklicali, se še nisem povsem odločil, ali bi res spet vodil slovensko reprezentanco. Gre za izjemno odgovornost kot tudi izziv, o tem je treba temeljito premisliti. Očitno vodstvo, ki ste ga omenili, namerava nadaljevati delo na malce drugačen način, kot so ga uveljavljali predhodniki, sprva sem razmišljal, da je moj prihod ena od možnosti. A če lahko pomagam, bom poskusil narediti vse za nadaljevanje uspešnega dela in tudi novi vzpon.

Vas je presenetila selitev dosedanjega glavnega trenerja Uroša Velepca k ukrajinski reprezentanci?

Najbrž je to presenetilo vse, ki spremljajo biatlon v Sloveniji, saj se je prestop zgodil zelo hitro. A takšen je trenerski posel, tudi dinamičen glede morebitnih prestopov, verjamem, da je zdaj pred Urošem nova pomembna stopnička na športni poti.

Kako boste zdaj sestavili štab svojih sodelavcev pri slovenski izbrani vrsti?

Takoj ob prvi omembi svoje vrnitve sem dejal, da se ne nameravam vmešavati v organizacijske posle. Želim pa delati s tistimi, ki jih poznam, predvsem pa bi bil najbolj vesel, ko bi pozabili na zamere in nesporazume ter se nalog lotili v pozitivnem duhu.

Pa nam lahko zaupate, koga bi si izbrali za pomoč pri strokovnem delu z reprezentanco?

Ni skrivnosti, rad bi delal z Miho Podgornikom ter Mitjo Račečičem.

Slovenska reprezentanca je doslej slovela tudi po kakovostnem servisu pod vodstvom Anžeta Globevnika – kako si predstavljate sodelovanje z njim?

Anže svoj posel opravlja stoodstotno! Seveda ima zaradi svojega ugleda več ponudb iz tujine, a ob njegovem odhodu bi pri reprezentančnem ustroju nastala huda vrzel, zato niti nočem razmišljati, da bi v zimo štartali brez njega in njegovih sodelavcev.

Kako pa boste pravzaprav sestavili ekipo tekmovalcev?

Tu ni kaj prida razmišljati, saj se dobro zavedamo omejene izbire. Rad pa bi predvsem preveril mlade moči in se z njimi lotil dela za naslednji olimpijski ciklus. V enem letu najbrž njihovega velikega skoka navzgor ne gre pričakovati, nato bi morali ob pomoči regionalnih centrov napredovati.

Kakšen bo poslej v ekipi status vodilnega tekmovalca Jakova Faka?

Prej smo se pogovarjali o zasebni ekipi, a zdaj te ne bo. Bomo pa priključili reprezentanci strokovnjake z različnih področij, ki so nazadnje delali z Jakovom. A tudi ta odlični biatlonec bo del ekipe, za katero si želim, da bi delovala enotno. Zares kot prava reprezentanca.

Kaj pa Teja Gregorin, lani bronasta olimpijka, nazadnje pa daleč od uresničitve začrtanih ciljev?

Dobro jo poznam, njenih 35 let ni ovira, da se ne bi vrnila k nekdanjim višjim uvrstitvam. Danes v športu zmagujejo zrele tekmovalke, kar Teja nedvomno je.

Kdaj vas torej lahko pričakujemo v Sloveniji?

V ponedeljek bo sestanek strokovnega sveta, na katerem bodo potrjevali zdaj začrtano novo pot. Če ne bo ovir, lahko že naslednji dan v miru začnemo priprave za novo sezono. Za začetek doma, nato pa tudi na rolkarskih progah v avstrijski soseščini.