Uresničitev ciljev ne dovoljuje napak

Ljubljana – Tako kot v domala vseh smučarskih panogah je tudi za biatlonce napočil konec pripravljalnega obdobja. Nova sezona se bo začela ob koncu tedna v Östersundu na Švedskem, pred štartom smo se pogovarjali s Tomašem Kosom, glavnim trenerjem slovenske reprezentance.

Siniša Uroševič

Nedeljska uvodna tekma vnovič pripada mešanim štafetam ter dvojicam, kako ji boste pristopili pri slovenski izbrani vrsti?

Močno si želim, da bi nastopili na tekmi mešanih štafet. Zdaj imamo v ženski vrsti dve tekmovalki, poleg Anje Eržen še Urško Poje, iz sedanjega zornega kota bi imel na tej štafetni premieri najmočnejša in obenem najbolj izkušena iz moške vrste, torej Jakova Faka in Klemna Bauerja.

Kako pa gledate na Fakov štart, v zadnjih letih, ko niste imeli močne štafete, so bile zanj pomembnejše posamične tekme, kajne?

Že, že, toda zdaj je drugače. Zadnji dve sezoni je ob ponavljajočih se zdravstvenih težavah moral izpustiti veliko tekem, zdaj jih potrebuje. Morda ga res tik pred OI ne bo na sleherni tekmovalni preizkušnji, a za uvodni decembrski del računam z njim na vseh prizoriščih zelo resno.

Sicer pa je zdaj že nekaj tednov z osebnim trenerjem Urošem Velepcem na Norveškem, kaj pravite o njegovi vadbi, ki je ločena od drugih članov reprezentance?

V trenerskih vrstah smo si nabrali že toliko izkušenj, predvsem pri tem mislim na naju z Urošem, tako da pri takšnem pristopu res ne vidim nikakršnih težav. Najbolj pomembno je, da Jakov ostane zdrav in normalno štarta na prvem prizorišču svetovnega pokala.

Vsaj začasno, torej do konca razpleta obtožb o dopingu, pa ste ostali brez Teje Gregorin. Kako to vpliva na samo delo pri reprezentanci in ozračje v njej?

Seveda moramo sploh videti, kako se bo zares vse skupaj razpletlo. Prva novica pa je, razumljivo, delovala kot šok, nato se pač poskusiš sprijazniti z obstoječim stanjem. Ničesar ne moremo zasukati v preteklost, delamo naprej, čakamo na prvo tekmo kot tudi na končno odločitev tega primera. Vem pač toliko, kot so vam in nam povedali, obravnavali naj bi to kmalu, v zadnjih dneh novembra.

Sicer pa ste tokrat v primerjavi z zadnjimi leti odpotovali na skandinavske priprave prej?

Res smo nekako vedno, kolikor je bilo le mogoče, vztrajali na naši Pokljuki. Tudi letos bi bilo tako, če bi le temperature omogočale pripravo snega. Tako pa ni bilo druge, kot odpotovati na Norveško, kjer so bile razmere za vadbo prav imenitne. Resda tudi na severu ni veliko naravne snežne odeje, toda v Beitostølnu, kjer smo vadili, so precej snega prihranili iz prejšnje zime, nekaj je bilo novega, res je bilo mogoče dobro trenirati. Če bi imeli kakšno tekmo za primerjavo, bi bilo še bolje, a takrat, ko smo bili tam, so bile le še poljske biatlonke, njihov program je bil po dnevih drugačen od našega.

Vodja vaše ekipe Janez Ožbolt pa je na včerajšnji uradni predstavitvi sezone spregovoril o visokih ciljih zdesetkane ekipe, denimo vsaj enem 6. in 15. mestu na OI po sicer slabi prejšnji zimi.

Cilje si zastavimo visoko, za omenjena dosežka, bo moralo biti vse brez napak. Nikdar ne moreš vedeti, kaj se ti lahko zgodi.

Kaj pa sklepne priprave pred OI, kje in kako jih načrtujete?

Kar najmanj bi se radi zapletali, zato bomo po zadnji januarski tekmi v Anterselvi tam ostali vsaj še en teden. Poznamo prizorišče, nadmorska višina je ustrezna za dober trening, ni razloga, da bi se kam selili in padli v past morebitnih logističnih težav.