Velepca navdušuje zrelost povratnika med elito

Ljubljana – V vrhunskem športu ponavadi ni veliko prostora za naključja in tako je zdaj tudi v primeru osrednjega slovenskega športnega junaka v prvem decembrskem vikendu. Jakov Fak je namreč osvojil 2. mesto na biatlonski zasledovalni tekmi, predvsem pa je bil dosežek pod drobnogledom zaradi dveh ponesrečenih sezon in očitno uspešne vrnitve k trenerju Urošu Velepcu.

Tudi manj natančnim spremljevalcem slovenskega biatlonskega utripa ostaja v spominu kratek stik med dvakratnim svetovnim prvakom in trenerjem, ki je izjemnega športnika strokovno vodil še v časih nastopanja za reprezentanco njegove hrvaške domovine. Med glavnimi razlogi prestopa k naši izbrani vrsti je bila prav Velepčeva navzočnost.

Kot sta pozneje oba, torej tako Fak kot Velepec, večkrat poudarila, se zares nista nikdar sprla, a nekaj različnih pogledov glede pristopa k športu je tudi botrovalo trenerjevi odločitvi o selitvi v Ukrajino. Zavihal si je rokave pri ambiciozni ženski izbrani vrsti v deželi, v kateri biatlon po priljubljenosti in prepoznavnosti z naskokom prekaša druge smučarske panoge. Fak pa je nadaljeval svojo športno pot po notah češkega strokovnjaka Tomaša Kosa, že od leta 2000 trenerja slovenskih biatloncev. O tem, koliko je ta trener storil za vzpon reprezentance, ni treba posebej razpredati. Po njegovem prihodu so bile uvrstitve naših biatloncev na stopničke pri priči bolj pogoste. Takrat je izjemno napredoval Tomas Globočnik, danes strokovni TV komentator, zmage med elito se je veselil Janez Marič, prvo slovensko kolajno na biatlonskem SP je pod Kosovim vodstvom osvojila Teja Gregorin. Fak je bil drugič svetovni prvak leta 2015, ko mu je program sestavljal prav Kos.

Čeh se je v Sloveniji predstavil z umirjenim značajem, stavil je na medsebojno zaupanje s tekmovalci. Toda pri Faku so bile moteče ponavljajoče se bolezni, opazke o pomanjkanju »trde roke« Tomaša Kosa, kar glede na njegovo znano prijaznost ni presenetljivo, so prav tako razgrinjale razloge, zakaj v slovenskem biatlonu ni več vrhunskih dosežkov.

Na lastno željo se je Fak vrnil k Velepcu, pod njegovim vodstvom je brez težav prestal dolge poletno-jesenske priprave. »Dobro ga poznam, sestavil sem mu ustrezen program, seveda je pomembno, da so kot člani ukrajinskega štaba nenehno navzoči zdravnik, fizioterapevt in maser. Jakovu so bili po potrebi vedno na voljo, pa seveda zaradi tega ni trpela niti ena od ukrajinskih biatlonk. Za vse skupaj je bilo dobro poskrbljeno,« je ob slovesu od uspešnega Östersunda poudaril Velepec. Prvič po marcu 2015 se je veselil Fakove uvrstitve med najboljše tri, premiero sezone na Švedskem mu je polepšala tudi njegova reprezentantka Julija Džima z dvema zaporednima uvrstitvama na 3. mesto.

»Gremo postopoma, prvi vrhunec načrtujemo za tretjo decembrsko postajo, torej tokrat v Franciji,« se je ugledni biatlonski trener spomnil običajnega termina pokljuške prireditve. Toda svetovne elite letos ne bo v Slovenijo, temveč bo tekmovala v deželi velikega šampiona Martina Fourcada, kjer so sicer biatlonske tekme redko na koledarju mednarodne zveze. Velepca ob temeljitem in predanem pristopu k trenerskemu delu sicer presenetijo le redke stvari v vrhunskem športu, tokrat pa je bil navdušen nad Fakovo zrelostjo. »Dogovorila sva se, naj zaradi dolge tekmovalne odsotnosti ne sili s hitrostjo, tudi na strelišču naj se zavoljo zbranosti ne prepušča tveganju. Toda v smučini je bil na sklepni tekmi že zelo konkurenčen najboljšim, dejansko je zrelo pristopil tekmi, se tako obnašal tudi na strelišču in nato v zadnjem tekaškem krogu,« se je še enkrat ozrl k imenitni predstavi trener, ki zdaj piše novo poglavje sodelovanja z najuspešnejšim slovenskim biatloncem. Včeraj sta se vrnila iz Skandinavije, za Faka je sledil dan oddiha v domačem krogu, Velepec pa je z Ukrajinkami že odhitel v Hochfilzen. Kot ponavadi ničesar ne prepušča naključju. Tako bo tudi v Avstriji od petka do nedelje. Ko bo 30-letni biatlonec poskusil uresničiti trenerjeve besede, češ da je sposoben ponoviti in celo izboljšati raven s premiere.