Vrnil se bo za dušo, ne za rezultat

Rogla – Morda letošnje rezultatsko vabilo slovenskih deskarjev na domačo tekmo ni tako mamljivo, kot je bilo v preteklih štirih letih podvigov Roka Marguča in Žana Koširja, a vseeno bodo v soboto pod Jaso znova združili glasove navijači naših največjih adutov zadnjih let. Pritegnili jih bosta Koširjeva vrnitev po poškodbi in zadnja tekma Roka Flandra.

Nekdanji vlečni voz slovenskega alpskega deskanja in svetovni prvak iz leta 2007 sicer tekmo pričakuje stran od žarometov, ki so že usmerjeni v slovensko reprezentanco na Rogli, zato si od tekme ne obeta vidnejšega rezultata. Podobno sicer zase trdi tudi Košir, a vendarle se zdi, da so ga dobri zadnji treningi in spodbudne primerjave s tekmeci že dovolj podžgali za pravi napad. Od njegove zadnje tekme v svetovnem pokalu, marca v Winterbergu leta 2015, na kateri je dvignil tudi veliki kristalni globus, je minilo že kar nekaj časa, zato seveda ne ve, natančno kaj lahko pričakuje.

»Še vedno se tu in tam sprašujem, ali je moje početje pametno ali ne. Tako sem tudi na treningu na začetku še nekoliko neodločen, a ko padem v pravi ritem, vsakič znova spoznam, da je vse vredu, da se v tem počutim najbolj domače. Ne vem pa, kaj se bo zgodilo v petek in soboto, ko se bo začelo zares,« je uvodoma povedal Tržičan in sam pri sebi upal, da na tekmi ne bo rinil z glavo skozi zid, temveč pokazal dovolj zrelosti. »Včasih se bojim sam sebe, sem tip človeka, ki lahko hitro stopi čez mejo sposobnosti. Da bi bil boljši, se včasih odločim za nemogočo linijo in si nakopljem težave.«

Vseeno pa rezultate za zdaj pušča ob strani. V primerjavi s tem, da ostane zdrav, ob tem pa tudi vidi, da še vedno lahko tekmuje na najvišji ravni, pač nimajo prave teže. »Saj niti ne vem, kakšen rezultat bi mi kaj pomenil. Največ pomeni zmaga, a o njej se tukaj ne moremo pogovarjati. Pomembnejše je, da sem si zadal cilj, da sem zanj delal in ga bom tudi dokončal. Čeprav ni vse ni tako kot bi si želel, bom to izpeljal do konca, ne glede na posledice,« je dejal in se tudi zavedal, da se ob odločnem nastopu lahko na tekmi primeri marsikaj. Hkrati pa je tudi upal, da bo na to čim redkeje pomislil in da se bo vse izteklo tako, kot se mora.

Na Rogli je v zadnjem obdobju veliko vadil in dobil kar nekaj pozitivnih povratnih informacij. Ocenil je, da je morda pred letom dni deskal celo bolje, a se ni odločil za nastop, je pa res, da se mu je nato vse skupaj podrlo. Zdaj pa pravzaprav postopoma gradi formo in je iz dneva v dan bolj odločen. »Ali je to zgolj lažno upanje ali ne, niti ni pomembno. Zame najbolj šteje, da izpolnim cilj,« si je zadal. In cilj je, da nastopi. Da se vrne. Za zdaj le na domači tekmi, v tej sezoni bi rad nastopil še na svetovnem prvenstvu v Španiji. Za druge tekme se še ni odločil, niti ne želi napovedovati, da bo odslej redno tekmoval. Se pa trudi, da bi našel pot nazaj. Ne za dosežke, za dušo.

Rezultatsko bremeno je tako Košir prepustil drugim slovenskim reprezentantom, Roku Marguču in Timu Mastnaku, ki sicer na zadnjih dveh tekmah nista nastopila v izločilnih bojih, a kot po pravilu na domačem hribu vedno znova navdušita. »Da sem med deseterico, je na Rogli že tradicija, zato verjamem, da se za nadaljevanje trenda ni potrebno bati. Tudi lani sem prav tukaj dvignil krivuljo rezultatov. Pustimo se presenetiti, morda pa se bo tokrat le izšlo,« se je nadejal Marguč, tudi vodja slovenske zasedbe Izidor Šušteršič je bil optimistično naravnan in izrazil upanje, da bodo na krilih domačih navijačev prekinili slab niz in spet posegli po najvišjih mestih.