Tiskane izdaje
Maribor – Ob četverici slovenskih junakov, ki so na snegu navduševali v sezoni 2014/15, je za enega najslajših vrhuncev tekmovalne zime poskrbel Filip Flisar. Zaradi zmage na svetovnem prvenstvu v Kreischbergu kajpak lahko Mariborčan sezono opiše kot uspešno, čeprav bi si želel tudi bolj konstantnih uvrstitev v svetovnem pokalu.
Tista razburljiva tekma konec januarja na avstrijskem Štajerskem je bila Flisarjeva predstava sezone, če ne kar kariere, in le malokoga je pustila ravnodušnega. Naslov svetovnega prvaka je bil nenadejan, četudi je vseskozi vedel in verjel, da je kos tudi najboljšim. Evforija se je do konca sezone polegla, po finalu svetovnega pokala v Megevu pa si je brkati smučar vendarle želel tudi višjo skupno uvrstitev.
»Sezona je bila dobra. Lahko bi imel bolj stalne rezultate, a svetovno prvenstvo je pustilo posledice. Ljudje so me skoraj raztrgali, zato sem bil na nadaljnjih tekmah precej utrujen. Malo sem imel tudi smole in vse skupaj se je poznalo pri skupnem seštevku. Ampak na koncu sem vseeno lahko zadovoljen. Zmagal sem na SP, pa osvojil še drugo in šesto mesto. To so dobri rezultati,« je ocenil 27-letni smučar, ki pa je z zlato kolajno kajpak izpolnil glavni cilj. »To je bila popolna zmaga.«
Zaključek je bil za Flisarja vseeno nekoliko grenak. V Franciji si je poškodoval kolk in koleno, na zadnji tekmi sezone pa v bolečinah zgolj presmučal progo. »V polfinalu mi je zarobilo smučko, 'zategnilo' me je v kolenu in kolku, ampak sem po tekmi, ko sem bil še ogret, mislil, da bom še lahko tekmoval. Izkazalo se je, da je vendarle huje, kot sem si predstavljal. Zato nisem več tvegal, saj v skupnem seštevku niti nisem imel več možnosti za višjo uvrstitev. Takšen je bil konec, a saj ni bilo nič hujšega,« je strnil vtise z zadnje tekme, po kateri pa vendarle še vedno čuti posledice. Ravno te dni je bil na pregledu z magnetno resonanco, zdaj čaka na svojega ortopeda, da pregleda slike in mu pove diagnozo. »Sumijo, da imam v kolku morda poškodovan labrum. S kolenom ni hudega, verjetno je le nategnjena kakšna stranska vez, morda kaj v zvezi z meniskusom,« je dejal tekmovalec, ki je tudi lani – po padcu v Sočiju – v pomlad vstopil z bolečinami. Vajen grdih padcev je tokrat v svojem slogu odmahnil z roko, češ, to ni še nič, lahko bi bilo huje. »Še vseeno trkam na les. To niti ni prava poškodba, je pač nekaj, kar spada zraven.«
Odtlej je vseeno več počival, smučati ni mogel, čeprav se želi spomladi še vrniti na sneg. Za zdaj je še prezgodaj, da bi vedel, kako bodo potekali njegovi treningi v prihodnje in ali bo pred naslednjo sezono treniral kot lani: v združeni ekipi s Švicarko Fanny Smith in Čehom Tomašem Krausom. Slednji se je namreč huje poškodoval, Flisarja pa zato skrbi, da se veteran niti ne bo več vrnil na tekme. »Ne vem še, kaj bom storil, morda se bom priključil kakšni drugi ekipi. Načeloma mi je takšen način dela ustrezal, četudi ima vse svoje prednosti in tudi slabosti. Bil sem kar zadovoljen, za naprej pa bomo še videli,« je dejal.
Medtem ko so glede tega njegovi načrti še nejasni, pa Flisar že dobro ve, kaj mora izboljšati pred naslednjo zimo – štart. »Z njim sem večkrat imel težave, četudi sem na zadnjih tekmah tudi to že popravil. To je fizika. Vsi ti mlajši novi tekmovalci so manjši, lažji, s 85 kg veliko hitreje štartajo kot jaz s stotimi,« je povedal in tudi dodal, da se bo bolj posvetil tudi telesni pripravi pod vodstvom Bojana Strugerja. »Verjamem, da bova pred naslednjo sezono še izboljšala mojo pripravljenost. Gremo naprej, proti naslednjim olimpijskim igram.«
