Zadišalo po senzacionalnem skoku v klub 10

Hochfilzen – V nedeljskih sončnih žarkih, Avstrijci temu pravijo cesarsko vreme, sta bila najbolj nasmejana vodilna biatlonca sezone. Zmagovalca zasledovanja sta bila namreč Martin Fourcade in Laura Dahlmeier. Nekaj dobre volje je bilo tokrat zaznati tudi v slovenskem taboru, saj je Klemen Bauer zasedel 16. mesto, potem ko je bil v šprintu 33.

Takšne gneče biatlonski Hochfilzen še ni doživel. Na štadionu in ob progi se je zbralo pred 20.000 navzočih, v takšnem ozračju je užival tudi vodilni tekmovalec včerajšnjega dne v slovenski reprezentanci

»Res je bilo sijajno tekmovati, ko sem pritekel na vrh hriba, tam, kjer ponavadi ni nikogar, je bila zdaj gneča z obeh strani proge. Če si še tako utrujen, ti takšna podpora vlije moč in samozavest,« je poudaril Bauer, ki je v obeh postankih leže in tudi pri prvem stoje zadel vse tarče, pridrvel s strelišča v progo kot 11., zadišalo je celo po senzacionalni uvrstitvi med deseterico. A roka je nato dvakrat zadrhtela, se je pa pravočasno zbral in v hitrem ritmu pokril zadnje tri tarče.

»Pravljično bi bilo, ko bi Klemen v zasledovanju zadel vseh 20 tarč. Tudi tako mu ne moremo ničesar zameriti, učinek z dvema napakama na strelišču v takšni tekmi res ni tragičen. Zdaj je seveda najbolj pomembno, da ohranja dobro izhodišče za vizum prestižne tekme s skupinskim štartom,« je ob razpletu ocenil glavni trener Tomaš Kos. Sicer pa ga v tekmi, polni izjemno razburljivih bojev, ni bilo junaka, ki bi zadel vseh 20 tarč.

Novega naslova najboljšega na svetu se je veselil Fourcade, prvak v zasledovanju tako lani na prvenstvu v Oslu kot tudi na OI v Sočiju. A še bolj kot njegova zlata kolajna, zanj 11. doslej na svetovnih prvenstvih, je odmeval podvig 43-letnega Oleja Einarja Bjørndalna – neuničljivi Norvežan je osvojil bron in spet pokazal vikinške zobe številnim mlajšim tekmecem. Prvič v sezoni je bil na odru za zmagovalce, nekaj ur prej ga je razveselila soproga Darja Domračeva; po 27. mestu v šprintu je bila včeraj 2., tik za zmagovalko Lauro Dahlmeier.

Teji Gregorin, pogosto sprecialistki za zasledovanje, včeraj zlepa ni šlo, ob štirih kazenskih krogih je s 30. mesta v šprintu padla na 35. zasledovalno, prvenstvo bo reševala na sredini 15-kilometrski tekmi. Dan pozneje, na 20 km, bo spet poskusil opozoriti nase Bauer. S 16. mestom je dosegel doslej najvišjo posamično slovensko uvrstitev na prvenstvih v Hochfilznu – leta 2005 je bila namreč tu na 15 km Gregorinova 18. –, nastop, v katerem je po sobotnem izhodišču napredoval za 17 mest, pa mu je vlil moč tudi za nadaljevanje prvenstva. »Dočakal sem dan izjemnega počutja, tekmovalne hitrosti, vrhunskih smuči. Tako je vedno lepo nastopiti,« je povedal po prihodu v prostor za pogovore s poročevalci, napovedal za današnji dan umirjen tek po rekreativnih progah (»Tu jih je res veliko z bolj ravninskim profilom, kar je imenitno za regeneracijo.«), nato pa od torka naprej pripravo za novo četrtkovo preizkušnjo.

Najdaljša ženska tekma, na 15 km, bo dan prej, tam bo trenutek resnice tega prvenstva za Tejo Gregorin. »Zato bom v ponedeljek puško umaknila v kot, hočem 'čisto glavo' za torkov uradni trening na strelišču in nato sredino tekmo,« pravi in se zaveda, da z izjemo včerajšnjega Bauerjevega skoka Slovenija na tem SP še ni uresničila pričakovanj.