Za zaprtimi vrati ohranja zbranost

Teja Gregorin, ki bo danes napadla pokljuške stopničke, se zna pravočasno umakniti vrvežu domače tekme.

Objavljeno
18. december 2014 00.42
Biatlon Pokljuka
Siniša Uroševič, šport
Siniša Uroševič, šport
Pokljuka – Ko se bo nekoč Teja Gregorin ozrla k svoji lepi športni poti, bo lahko ponosno ugotavljala, da je bila na stopničkah olimpijskih iger, svetovnih prvenstev, nazadnje tudi v razglasitvi športnic leta pri nas. Rada pa bi se uvrstila tudi na oder domače tekme na Pokljuki. Za zdaj ji to še manjka, novi izziv je pred njo od danes naprej.

V šprintu bo štartala v uvodni skupini (s štartno številko 23), zanjo o izbiri te ni bilo dvoma, podobno so se odločale tudi najbolj cenjene tekmice iz karavane svetovnega pokala. Kajti navzlic trudu in izkušnjam prirediteljev ni nujno, da bodo ob napovedanih temperaturah na progi enake razmere prav za vse, zato bi že kazalo izkoristiti uvodne minute preizkušnje, sicer dolge 7,5 km.

»Jasno je, da si želim na pokljuški oder, tega ne skrivam. Obenem pa tudi vem, da bo pot nanj zelo, zelo zahtevna, kajti borila se bom v družbi odličnih biatlonk. Le ob njihovih napakah in kajpak svojem popolnem nastopu se mi lahko uresničijo sanje o res odmevni uvrstitvi na domačem snegu,« pravi biatlonka, ki je bila doslej na Pokljuki najvišje na 5. mestu, decembra 2009 v zasledovanju.

Uvod v to sezono ji je razkril dobro pripravljenost, pri izidih je v Hochfilznu sledil padec glede na res spodbudno švedsko premiero, s sedanjega 11. mesta v skupni razvrstitvi si zdaj spet želi nazaj med elitno deseterico. Zaveda se tudi pomembnosti hitrejšega teka od tistega, ki ga je uprizorila pred dnevi na Tirolskem, včerajšnji občutki z uradnega treninga so bili dobri, predvsem po opravljenem hitrem krogu.

»Resda je bila proga zelo mehka, verjamem pa, da jo bodo prireditelji na dan tekme posolili, zato pričakujem povsem drugačne razmere kot med uradnim treningom,« je poudarila in tudi prikimala namigu o zahtevnih in obenem zahrbtnih spustih v predelu, ki se ga je v biatlonskih krogih prijela oznaka »motokros«, saj v zaporednih vzponih in ostrih ovinkih s spusti silno spominja na tekmovališča mojstrov z motorji. »Lahko si kar predstavljam, kako zahtevni bodo ti spusti takrat, ko bo sneg zmrznil. Upam, da se ne bo katera od nas 'razsula', v tem primeru bi ji namreč trda predla,« je opozorila tekmovalka, ki bo med domačim občinstvom najbolj pod drobnogledom. Slovenske barve bodo sicer na današnji tekmi tako kot v Hochfilznu branile še Andreja Mali, Anja Eržen in novinka Urška Poje.

Prav vse – podobno je spregovoril tudi dan prej ob srečanju s slovenskimi novinarji Jakov Fak – so previdne glede zdravja, virusi razsajajo, hitro bi se kdo s proge lahko preselil tudi v bolniško posteljo. »Zato si še pogosteje kot ponavadi razkužujem roke, kajti predvsem v restavraciji za tekmovalce je v teh dneh nenehni vrvež in le želiš si lahko, da te res ne bi uničil kakšen virus,« se je Gregorinova spomnila tudi lanskega decembra, ko prav na tretji postaji sezone, takrat v Franciji, ni bila tako dobrega zdravja kot v teh dneh: »Očitno sem zdaj tudi bolje pripravljena, kar razkrivata tako tekmovalna forma kot tudi zdravstveno stanje.«

Glavni reprezentančni trener Uroš Velepec pa je prav pred dnevi v daljšem pogovoru za naš časnik omenil, da je prvič resneje razmišljal o tem, da bi se slovenska biatlonska izbrana vrsta med pokljuško tekmo svetovnega pokala preselila iz hotela na štadionu v dolino in tako tudi izognila številnim znancem na prizorišču, saj sta vendarle za uspeh pomembna tudi mir in zbranost. A za Tejo Gregorin po tej plati ni težav. »Ko pomislim, da bi tako vsaj eno uro na dan zapravili z vožnjo, mi je bolj všeč, da smo kot vedno v zadnjih letih v naši stalni bazi kar neposredno na prizorišču. Ustreza mi tudi, da smo enkrat na dan na voljo novinarjem, takrat tako vi kot mi opravimo obveznosti,« je omenila, ob vprašanju, kako je z obiski prijateljev in sorodnikov, pa še dodala: »Zame ni težav. V dneh te tekme so vrata moje sobe zaprta.«