Tiskane izdaje
Ljubljana – Ko je konec prejšnje zime Vesna Fabjan vztrajala, da se v svetovni pokal vrne le dobra dva meseca po operaciji srca, jo je gnala silna želja, da bi v zimo 2015/16 prišla, ne da bi čutila enomesečno mirovanje z začetka koledarskega leta. Na današnjem šprintu sicer niti v idealnih razmerah ne bi merila na vrh, saj v klasičnem slogu ne spada v smetano, a bo zanjo tudi temelj za Davos, kjer si želi prvi vrhunec v tej zimi.
Je namreč izrazita specialistka za drsalni korak, okoliščine pred selitvijo na Finsko pa so ji otežile še razmere v donedavni slovenski pripravljalni bazi na Norveškem, kjer bi morala s sotekmovalkami piliti predvsem klasično tehniko, a so bile zaradi pomanjkanja snega prisiljene v improvizacijo. Na prvo postajo svetovnega pokala zato ni dopotovala v takšnem stanju, kot je namerava in si želela, vendar ji to ne moti notranjega miru, saj skandinavska turneja niti ni bila med njenimi načrti sezone. »Če bi imeli v Sjusønu idealne razmere za trening, bi bilo malo drugače, ker pa smo ob pomanjkanju smučin za klasiko tekli tudi po celem snegu, se zdaj seveda pozna, da še nismo na točki, ki smo jo načrtovali. Sama to čutim, od prihoda na Finsko se v času, ko se običajno že pripravljam na tekmo, še kar bolj ukvarjam s tehniko,« pravi Besničanka.
Prav zato si za Kuusamo ni postavila nobenega rezultatskega izziva, njen glavni cilj je, da na uvodni postaji še okrepi tekmovalne občutke, ki si jih od marca postopno vrača in pri čemer so ji nekoliko že pomagale tudi tekme FIS minuli konec tedna v Bruskvallarni. »Tehnika in občutki ta čas zahtevajo vso mojo pozornost, brez tega ne morem izkoristiti vse svoje moči. Pozna se, da še nisem povsem sproščena, a upam, da se bodo stvari do Davosa sredi decembra postavile na svoje mesto in bo vse, kot mora biti. Poleg tega sem pred odhodom v Skandinavijo prebolela manjšo virozo, med katero sem bila brez treninga, kar je vplivalo tudi na moj začetek priprav v Skandinaviji. Zato je toliko bolj pomembno, da tekme, ki so pred mano, dobro izkoristim,« samo sebe spodbuja Fabjanova, ki ne skriva, da je bila Bruskvallarna pomemben mejnik tudi zato, ker je tam pustila težak nahrbtnik treme, ki jo je pred prvim štartom vlekel k tlem.
»Tudi tam me ni zanimal rezultat. Pri vsaki stvari moraš pač delati postopne korake in jaz sem se na vse privajala znova: morala sem ponovno občutiti tekmovalni ritem, vzdušje na tekmah. Res sem bila živčna, čutila sem, da sem že na točki, ko hočem nekaj doseči na silo, predvsem na silo ujeti samozavest. Po tekmah v Bruskvallarni sem se precej umirila, kot bi za seboj pustila težko breme, zdaj v Kuusamu čutim le še pozitivno tremo. Vse se torej počasi premika naprej, Davos pa bo še veliko bolj pomemben, ker bo tam tekma v prostem slogu, ki mi je pisana na kožo. Do takrat se mi morajo vrniti občutki, potem bomo le še gradili formo proti Planici,« je tudi zanjo vrnitev svetovnega pokala v domovino velik izziv, toliko bolj, ker ji je program z drsalnimi tekmami na najkrajših razdaljah pisan na kožo, najprej s posamičnim in nato ekipnim šprintom.
Priznava, da so jo nove težave Anamarije Lampič, ki je morala na še eno operacijo srca, sprva prestrašile, vendar skrbi v pripravah na zimo odriva od sebe. »Za razmišljanje bo dovolj časa po vrnitvi v domovino, ko bom bržkone res šla še na kakšno dodatno preiskavo. Malo me je to sicer vrglo iz tira, ker sva imeli lani podobne težave, zanjo pa bo, mislim, to že tretji poseg. A počutim se dobro in mislim, da ne bi smela imeti kakšnih posledic, pa tudi Ani želim, da se čim prej vrne v ekipo,« pravi Fabjanova, ki je prepričana, da se razmerja moči v novi sezoni ne bodo bistveno spremenila, četudi zaradi nosečnosti ne bo doslej najuspešnejše tekačice Marit Bjørgen in Kikkan Randall, ene najboljših šprinterk zadnjega desetletja.
