Bodo Nemci in Francozi skupaj minirali TTIP?

Za nemškim podkanclerjem Sigmarjem Gabrielom so pogajanja za spodletela razglasili tudi v Parizu.

Objavljeno
30. avgust 2016 18.10
Damijan Slabe
Damijan Slabe

Je prostotrgovinski sporazum z Združenimi državami Amerike, v Evropi bolj znan kot sporna pogajanja TTIP, res tik pred tem, da pade v vodo? Iz Francije je slišati, da nameravajo septembra zahtevati konec pogajanj, za katera je nemški gospodarski minister in podkancler Sigmar Gabriel (SPD) pred nekaj dnevi prav tako dejal, da so tako ali tako že propadla.

»V Franciji za tovrstna pogajanja ni več videti nobene politične podpore,« je včeraj za eno izmed francoskih radijskih postaj izjavil francoski zunanjetrgovinski sekretar Matthias Fekl, ki je pristojen za sporazumevanje z Američani. Francija naj bi zato že septembra predlagala Evropski komisiji, da ta pogajanja ustavi. Po besedah zunanjetrgovinskega sekretarja naj bi se to zgodilo na eni izmed zunanjetrgovinskih konferenc, ki bo v slovaškem glavnem mestu Bratislavi. Slovaška namreč ta čas uradno predseduje Evropski uniji.

V Franciji je bilo že nekaj mesecev mogoče zaznati vse večje nezadovoljstvo s sporazumom o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu, naraščalo pa je bilo tudi število politikov, ki so bili pripravljeni javno podvomiti v to, da je sporazum z Američani sploh še mogoče skleniti. Predsednik François Hollande je s svojimi odklonilnimi stališči do TTIP po mnenju nekaterih sporazumevanje z ZDA ogrozil že maja, zdaj, ko se je s svojimi napovedmi, da mislijo Francozi pogajanja ustaviti tudi na evropski ravni, oglasil še zunanjetrgovinski sekretar, ki je pristojen za pogajanja, pa je zgodba videti tako rekoč zaključena.

Francoska podpora Gabrielu

Toliko bolj, ker je Francija – koliko gre za pogajalsko taktiko in pritisk na Američane, je seveda nemogoče ugotoviti – svoja odklonilna stališča do sporazuma TTIP objavila le nekaj dni po podobno odklonilni izjavi nemškega gospodarskega ministra Sigmarja Gabriela, ki je tudi predsednik nemške Socialdemokratske stranke (SPD) in zaradi velike nemške vladajoče koalicije med SPD in CDU/CSU, ki vlada na zvezi ravni, uradno tudi namestnik kanclerke Angele Merkel.

Nekateri so tudi zato, ker ne gre za »kar nekega« politika, izjemno močne Gabrielove besede za drugi program nemške televizije (ZDF), češ da so trgovinska pogajanja z ZDA »de facto tako ali tako že propadla, ker se Evropejci ne mislijo podrediti ameriškim zahtevam«, razglasili za začetek nemškega predvolilnega boja za zvezne parlamentarne volitve. Te bodo prihodnjo jesen. Vendar zadeve niso tako preproste (mimogrede, tudi v Franciji bodo prihodnjo pomlad predsedniške volitve). Upor proti pogajanjem z Američani je v veliko večji meri posledica tega, da mnogim Evropejcem vse bolj sporni TTIP nikakor »ne diši« predvsem zaradi izjemno trdega ameriškega korporacijskega boja za evropsko tržišče, kar bi v marsičem spremenilo socialno sliko Evrope, v najbolj spornih poglavjih (poravnave pred zasebnimi sodišči) pa tudi podobo evropske pravne države.

»Popravki« Angele Merkel

Izjava nemškega podkanclerja Sigmarja Gabriela, da se na pogajanjih »nič več ne premakne«, in da pogajalci v 14. pogajalskih rundah niti na enem izmed 27. področij niso dosegli soglasja, je v marsičem za TTIP uničujoča kljub temu, da jo je kanclerka Merklova relativizirala z izjavama, po katerih naj bi se v tovrstnih pogajanjih »najbolj odločilne stvari že velikokrat zgodile na koncu«, in da zato »pogajanj še zdaleč ni konec«. Svoje so poskušali dodati tudi predstavniki nemškega gospodarstva. Podkanclerja Gabriela, ki je za razliko od uničujoče kritike na račun TTIP podprl prostotrgovinski sporazum Ceta, ki ga EU sklepa s Kanado, je takoj po njegovi izjavi ostro napadlo nemško gospodarsko združenje, predsednik Zveznega združenja nemške industrije (BDI) Ulrich Grillo pa je od gospodarskega ministra in zvezne vlade odločno zahteval »veliko močnejše javno in politično angažiranje« za sklenitev sporazuma z ZDA. Oglasili so se tudi v Nemški industrijski in trgovinski zbornici (DIHK), kjer trdijo, da Evropo in Ameriko »povezujejo skupni interesi, in da bi bilo zato nujno nadaljevati pogajanja«.

ZDA: Nič še ni dokončno

Zelo podobne so bile tudi prve reakcije ameriške strani. Kot je v pogovoru za Spiegel online izjavil predstavnik urada za trgovino Michael Froman, naj bi bile izjave nemškega socialdemokrata »naravnost naivne«, saj naj bi za čezatlantska trgovinska pogajanja veljalo, da na njih obe strani »v resnici ves čas dosegata konstanten napredek«. Glede Gabrielove ocene, da do zdaj ni bilo napredka še na nobenem področju, pa je Froman pripomnil, da je »v naravi vseh trgovinskih pogajanj, da na njih ni izpogajanega nič, dokler ni izpogajano vse«, in da nameravata obe strani »dejanski napredek na skupnih pogajanjih podrobneje pregledati med naslednjim srečanjem, ki bo sredi septembra«.

Tudi v Beli hiši, kjer so ves čas upali, da bo TTIP vsaj v grobem pod streho še v času mandata predsednika Obame, naj bi bilo ob dejstvu, da na vsakih pogajanjih najbolj trdovratni problemi praviloma ostanejo za konec, menda izražajo začudenje nad vse bolj glasnimi pomisleki Evropejcev in uporom civilne družbe. Vendar pa pri nekaterih najbolj spornih vprašanjih, kot je pravna zaščita investitorjev, med predstavami ZDA in Evropske komisije preprosto ni več videti možnosti za kompromis. Razen če Evropa, kot pravi nemški socialdemokrat Sigmar Gabriel, poklekne.