»Če spodleti evru, bo tudi Evropi!«

Berlin – Nova grška kriza je nemški borzni indeks Dax potisnila v minus, evro pa se je v primerjavi z dolarjem že okrepil. Finančni trgi očitno ne verjamejo, da se bo kriza razširila na druge ranljivejše evrske države, konservativno-liberalna Nemčija pa je grškemu premieru celo hvaležna, »da je vsem odprl oči glede svojih resničnih motivov«.

Drugače kot ob prvem izbruhu grške dolžniške krize finančni trgi zdaj računajo na obrambne mehanizme, ki so jih medtem zgradili v evrskem območju in drugod. Številni analitiki celo verjamejo, da bo evro pridobil, saj ga je zdaj prizadevalo preveliko nategovanje temeljev skupne evropske valute. To je bil verjetno eden od razlag, zakaj je svet ECB v nedeljo odločil proti povečanju nujne likvidnostne pomoči, ki je še edina grške banke držala pokonci. Predsednik Mario Draghi je dovolj pogosto poudarjal nujnost strukturnih reform v prezadolženih državah, te pa je sedanja grška vlada večinoma zavračala.

Težko EU, še težje Grčiji

»Če spodleti evru, bo spodletelo tudi Evropi,« je nemška kanclerka Angela Merkel v ponedeljek poudarila, da se moramo bojevati za njegova načela. »Morda jih kratkoročno lahko potisnemo na stran ali se jim celo odpovemo, srednjeročno in dolgoročno pa bi trpeli škodo.« Tudi v Nemčiji le redki dvomijo o težkih časih za evrsko območje in celotno Evropsko unijo vsaj na začetku nove krize, a se bojijo, da bo še težje Grčiji. Ni jasno, ali je sedanja vlada sploh sposobna poiskati alternativne rešitve za svoje državljane, potem ko jih je ves čas po svojem nastopu zahtevala predvsem od drugih. Mnogi upajo, da se bodo Grki na referendumu v prepričljivi večini odločili za nadaljevanje pogajanj z upniki in da bosta skrajno leva Siriza ter njen voditelj Aleksis Cipras to razumela kot nezaupnico.

Medtem pa se z vso ostrino nadaljuje razprava o krivcih. »Dolgov, ki jih ima Grčija, niso jemale Nemčija, Francija, Portugalska ali Irska, ampak grške vlade,« je v televizijski debati na ARD Güntherju Jauchu zatrjeval nekdanji konservativni bavarski premier Edmund Stoiber. »Evropa ni politična unija, odgovorne so države članice posamezno!« Grčijo je v oddaji zastopal svetovalec sedanje vlade Teodoros Paraskevopulos – in nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja obtožil, da je že od začetka zavračal vse grške predloge. Novinarka ARD Anja Kohl, ki je navedla ponudbo desetine milijard vrednih konkretnih ukrepov in razmišljanja o tretjem reševalnem, je povzela značilno nemško stališče: »Treba se je vprašati, ali ni ta grška vlada že od vsega začetka zagovarjala neko drugo agendo: obračun z varčevalno politiko in odpis dolgov.«

Za nove politične temelje

Številni nemški komentatorji verjamejo, da se Ciprasova vlada pri pogajanjih ni zavzemala za odstotek več ali manj pri varčevanju in pokojninah, ampak za spremembe evropskih političnih temeljev. »Hvala, Cipras!« je v FAZ Berthold Kohler za razjasnitev takšnih ciljev hvaležen »nacionalkomunistom iz Aten«, ki niso privolili v iskanje kompromisa, »zakrknjeni ideologi« so s tem po njegovem mnenju le povečali politično enotnost v evrski skupini. Po prepričanju nemških komentatorjev bo treba zdaj razmisliti o načelih »vse tesnejše unije« in jih morda opremiti z možnostjo izhoda. Tudi v Nemčiji se mnogi počutijo »kot ob ločitvi: sesuto in uničeno, a hkrati olajšano«. Grčiji je celo uspelo, da tako misli večina nemških političnih strank in da so vsaj za zdaj tišji celo tisti, ki se kot Levica počutijo ideološko blizu Ciprasovi Sirizi.

Grčija pa je še vedno članica Evropske unije in vojaške zveze Nato, zato bodo naslednji dogodki pokazali, ali sta ti dve organizaciji res pripravljeni na takšne krize. Tudi v Nemčiji opozarjajo, da morajo voditelji z območja evra in EU zdaj ohraniti mirno kri in morda še grškemu ljudstvu razložiti, kaj vse je na kocki. V Bruslju so že objavili zavrnjene predloge in tudi v Berlinu upajo, da se bo Grčija odločila za vrnitev k ideji in praksi »Zahoda«.