Čehi bi evro le opazovali, Poljaki in Madžari pa še tega ne

Tri višegrajske države zunaj evroskupine, nekateri na Češkem razmišljajo o statusu opazovalke.

sre, 30.08.2017, 06:00
Tečaj evra se je zdaj povzpel na 1,20 ameriškega dolarja, kar je najvišja vrednost evropske valute po januarju 2015.

Ljubljana – Nove članice Unije so se ob vstopu zavezale, da bodo sprejele evro kot skupno valuto. Pri tem jih je bila uspešna le dobra polovica, odmeva pa nedavna napoved Češke, da si bo prizadevala za status opazovalke na sestankih evrskega območja.

Izjavo češkega zunanjega ministra Lubomirja Zaoraleka za Reuters, da se zavzema za status opazovalke v evrskem območju, »češ da je brez dvoma koristno za nas, da se lahko udeležujemo sestankov in imamo neposreden vpogled v upravljanje evrskega območja«, lahko razumemo v več kontekstih. Najprej zaradi bližnjih oktobrskih parlamentarnih volitev na Češkem, kjer vladajoči socialdemokratski stranki premiera Bohuslava Sobotke (njen član je tudi Zaoralek, sicer kandidat za bodočega premierja) ne kaže dobro, zmaga se namreč obeta populistični stranki Ano sedanjega finančnega ministra Andreja Babiša.

Ta pa uvedbi evra izrecno nasprotuje, zato je »proevrska« izjava Zaoraleka verjetno namenjena tudi predvolilnim potrebam, predvsem nagovoru tistega dela javnosti, ki vidi v prevzemu evra zagotovilo, da bo Češka pristala v najhitrejši skupini Unije tudi v razmerah Evrope več hitrosti iz Junckerjevih petih scenarijev. Dodaten politični vzrok je verjetno tudi nedavna napoved sosednje Slovaške – ki je prevzela evro že pred osmimi leti –, da želi biti uvrščena med jedrne države Unije.

V nasprotju s Slovaki preostale tri članice višegrajske skupine, Češka, Madžarska in Poljska, iz političnih vzrokov prelagajo prevzem evra v nedoločeno prihodnost, čeprav so nekatere v zadnjih letih izpolnjevale pogoje (kar zadeva javni dolg, proračunski primanjkljaj, obrestne mere, inflacija) za sodelovanje v obvezni dveletni čakalnici za prevzem evra, mehanizmu menjalnih tečajev ERM 2. Slovenija je bila, denimo, v njem v obdobju 2004–2006, pred prevzemom evra 1. januarja 2007.

Omenjene tri višegrajske države so v različnih položajih, kar zadeva makroekonomske razmere, razvitost in izvozno naravnanost gospodarstva, Češka pa najbolj izstopa.

Češki socialdemokrati (na sliki premier Bohuslav Sobotka) se pred volitvami ozirajo proti evru. Foto: Reuters

»Češko gospodarstvo bi imelo od prevzema evra največje koristi, saj bi s tem zmanjšalo transakcijske stroške in tečajna tveganja. Češka je zelo gospodarsko odprta in evroskupina je njena največja zunanjetrgovinska partnerica,« je za portal Emerging Europe povedal Juraj Kotian, vodja analiz v banki Erste Group.

Nekaj teh argumentov velja tudi za Madžarsko, vendar njeno gospodarstvo in trg dela nista tako fleksibilna, meni Kotian, ki še poudarja, da Madžarska v nasprotju s Češko nima tako ugodnih fiskalnih razmer, ki bi ji omogočale proticiklično gospodarsko politiko v primeru zastoja. Poseben primer je po njegovem Poljska, ki bi s svojim relativno zaprtim gospodarstvom manj pridobila z evrom.

Status opazovalke prej izjema kot pravilo

Doslej je bilo sodelovanje nečlanic na sestankih evroskupine, ki potekajo praviloma enkrat na mesec, prej izjema kot pravilo, v tej vlogi je bila, denimo, Litva, a v času tik pred sprejetjem evra. Evroskupina – od začetka 2013 jo vodi kontroverzni nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem – je neuradno telo, v okviru katerega ministri članic razpravljajo o vprašanjih skupne odgovornosti v zvezi z evrom.

Njena glavna naloga je zagotoviti usklajevanje ekonomskih politik med članicami evrskega območja in spodbujati razmere za večjo gospodarsko rast. Pristojna je tudi za pripravo srečanj na vrhu držav evrskega območja in izvedbo ukrepov.

Evro ima zdaj 19 članic Unije, med novimi ga je prva prevzela Slovenija (2007), sledili so ji Ciper in Malta (2008), Slovaška (2009), Estonija (2011), Latvija (2014) in Litva (2015).

Prijavi sovražni govor