Tiskane izdaje
Po besedah finančnega ministra Antona Siluanova so zahodne sankcije Rusiji povzročile okoli 40 milijard dolarjev izgube, zaradi padca cene nafte pa bo v enem letu izgubila še dodatnih 100 milijard dolarjev. Država utegne v prvem četrtletju naslednjega leta pasti v prvo recesijo po letu 2009, je pred dnevi povedal namestnik gospodarskega ministra Aleksej Vedev.
Ko so v Moskvi sestavljali proračun za letošnjo leto, so predvidevali, da bo cena za sod njihove najbolj prodajane nafte tipa Brent ostala tam okoli sto dolarjev. V zadnjih dnevih se je njena cena spustila skorajda na »rekordnih« 70 dolarjev. A tudi če bo obveljala optimistična ocena vlade, da se bo cena soda v letu 2015 v povprečju gibala okoli 80 dolarjev, se bo proračunski prihodek zmanjšal za 10,7 milijarde dolarjev. Po pesimistični napovedi bo sod stal le 60 dolarjev, v tem primeru pa bi se gospodarstvo v po površini največji državi na svetu, ki ji energetika prinese dve tretjini dobička iz izvoza, v naslednjem letu skrčilo za skoraj štiri odstotke.
Letos se Rusija, ki je zadnjih petnajst let doživljala gospodarsko rast, še ne bo znašla v recesiji, pravijo na gospodarskem ministrstvu, pač pa se bo to nemara zgodilo že na začetku naslednjega leta. V Moskvi so še pred kratkim za naslednje leto napovedovali 1,2-odstotno gospodarsko rast v državi, zdaj pa Vedev pravi, da se utegne v letu 2015 ruski BDP celo zmanjšati za 0,8 odstotka. Takšni pesimistični napovedi so po njegovih besedah botrovali številni »elementi nestabilnosti«, ki vplivajo na gospodarstvo, od strukturnih do geopolitičnih, a najpomembnejši od njih je padec cene nafte.
Ta je tudi glavni krivec, da je na začetku tega tedna »ruska valuta dosegla zgodovinsko nizko točko« v primerjavi z dolarjem in evrom, kakor so včeraj zapisali v časniku Moscow Times. Tečaj rublja je v zadnjih treh mesecih padel skoraj za tretjino, zato so že zrasle cene nekaterih uvoženih izdelkov; med prvimi je svoje elektronske igračke za stare in mlade podražil Apple. Če se zmeša cenam, ponori tudi inflacija. Prej so napovedovali, da bo ta letos le okoli 7,5 odstotka, v ponedeljek pa je namestnik gospodarskega ministra, izjavil, da bo dosegla skoraj deset odstotkov.
V Moskvi so vse od začetka uvajanja ameriških in evropskih sankcij ponavljali, da te ne učinkujejo, da imajo učinek bumeranga in da bodo na daljši rok celo pripomogle k nujnemu prestrukturiranju ruskega gospodarstva. Kritiki Kremlja trdijo, da so doslej sankcije zgolj pripomogle k izčrpavanju državnih skladov, tudi pokojninskega, ki sta zdaj prisiljena prezveti vlogo posojilodajalca za tiste ruske gigante, ki so se znašli na spiskih kaznovanih in so jim zaprli vrata do zahodnih kapitalskih trgov.
Finančni minister Siluanov je bil pred dnevi prvi predstavnik oblasti, ki je priznal, da sankcije imajo posledice, in jim dal tudi vrednost: 40 milijard dolarjev. Ruski analitiki so soglasni, da učinka sankcij ni tako enostavno izmeriti. »Izguba je sestavljena iz več elementov, toda njihov glavni učinek je ta, da se je zmanjšalo zanimanje vlagateljev za Rusijo in povečalo tveganje za vlaganja v ruske projekte,« pravi glavni analitik pri investicijski družbi UFS Aleksej Kozlov. Tudi njegov kolega Dmitrij Bedenkov, ki vodi oddelek za raziskave pri investicijski družbi Russ-Invest, trdi, da učinkov sankcij ni mogoče točno izračunati, saj je med njimi veliko posrednih izgub, ki so jih povzročili umaknjeni ali preloženi skupni projekti z zahodnimi družbami. Za profesorja Konstantina Koriščenka z Ruske predsedniške akademije za nacionalno ekonomijo in javno upravo pa je ena od glavnih posledic sankcij ta, da se je povečal beg kapitala v tujino. »Če predpostavimo, da je učinek sankcij razlika v begu kapitala v letih 2013 in 2014, potem se zdi znesek 40 milijard dolarjev nadvse optimistična ocena, saj pričakujemo, da bo letos v tujino pobegnilo več kot 120 milijard dolarjev - v primerjavi z lanskimi 76 milijardami dolarjev,« je Koriščenko izjavil za portal Russia Beyond the Headlines.
Tudi v britanski reviji Economist so pred kratkim ugotovili, da je beg denarja čez mejo tisti razlog, ki bo Rusijo pripeljal na rob gospodarskega zloma. Zapisali so, da je bila leta 2007 cena soda nafte tudi zgolj 72 dolarjev, pa je rusko gospodarstvo vseeno zraslo za 8,5 odstotka, saj takrat beg kapitala še ni bil tako silen kot v časih visoke cene črnega zlata. Tako je v letih 2010-13 iz Rusije zbežalo 232 milijard dolarjev, dvajsetkrat več kot v letih 2004-2008. »Ruski ekonomisti zdaj razpravljajo, koliko časa je še ostalo do razsula gospodarstva. Večina jih meni, da se lahko opoteka še kaki dve leti. A obstaja dejanska možnost, da bodo stvari šle na slabše že veliko prej,« so napovedali v Economistu, ki ne slovi po prijaznosti do Rusije.
Vsi »zahodnjaki« niso tako škodoželjno pesimistični. V britanskem časniku Financial Times so pred dnevi objavili komentar analitika Timothyja Asha pri južnoafriški banki Standard, ki pravi, da sta lahko nizka cena nafte in posledično nizek tečaj rublja celo koristna za Rusijo. Po njegovem mnenju so zaradi visokih cen nafte Rusi doslej lahko zavlačevali s prepotrebnimi strukturnimi reformami, padec tečaja rublja, čigar vrednost se je od leta 2000 podvojila, pa jim bo olajšal zdravljenje od »nizozemske bolezni«, ki je prenapihnila vrednost domače valute.
