Tiskane izdaje
Prihodnost britanske finančne industrije je ena največjih neznank brexita. Bojazen, da bi lahko izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije tako rekoč odrezal finančne institucije s sedežem v londonskem Cityju od skupnega trga ter sprožil njihovo selitev na evropsko celino, je bila eden od ključnih argumentom proti preklicu britanskega članstva.
Vse od britanskega referenduma so predstavniki finančnega sektorja vztrajali, da mora britanska vlada po uveljavitvi 50. člena lizbonske pogodbe storiti vse, da bodo lahko britanske banke še naprej nemoteno prodajale svoje storitve in produkte na območju EU. Neodvisna interesna skupina TheCityUK, v odboru katere sedijo direktorji največjih finančnih družb na Otoku, je danes objavila seznam prioritet za zaščito prihodnosti britanske finančne industrije v pogajanjih z EU. Seznam je presentljiv, saj je iz njega izpadla zahteva po ohranitvi tako imenovanega »passportinga«.
Ohranjanje prednosti
Predstavniki Cityja so po pisanju Financial Timesa kot rešitev svojih težav dolgo zagovarjali »mehki« brexit oziroma obstanek države na skupnem trgu. Če to ne bi bilo mogoče, so bili pripravljeni sprejeti tudi poseben dogovor o passportingu, s katerim bi britanska finančna industrija ohranila pravico do poslovanja na skupnem trgu. Le tako, so trdili, bi lahko London zaščitil svojo konkurenčno prednost pred Frankfurtom, Parizom in drugimi finančnimi središči.
Zdaj so podprli drugačno, domnevno lažje izvedljivo, a po mnenju nekaterih bolj tvegano rešitev − dogovor o enakovrednosti regulatornih standardov. Po poročanju londonskega časnika gre za relativno nov pravni koncept, ki je vključen v nekatere od evropskih pravil o finančnem poslovanju in ki podjetjem iz različnih držav s primerljivo zakonodajo omogoča, da prosto poslujejo na tujih tržiščih. Evropska unija se na podoben sistem zanaša, ko gre za njene gospodarske odnose z ZDA. A sistem ima tudi svoje pomanjkljivosti, predvsem to, da velja le za določen del evropske zakonodaje.
Sprejemljivo tveganje
Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko to pomenilo manjši dostop do skupnega trga za britanske banke kot v primeru mehkega brexita. Toda takšno tveganje je za velik del finančne industrije očitno sprejemljivo, če bo proces izstopa države iz EU spremljalo daljše prehodno obdobje in če se tok talentiranih posameznikov, ki končajo v Londonu, ne bo ustavil. Miles Celic, izvršni direktor TheCityUK, je optimističen, da finančna industrija poseduje vse potrebno znanje, da brexit izpelje na najbolj učinkovit način.
Britanska premierka Theresa May je v začetku tedna nakazala, da si njena vlada ne bo prizadevala za ohranjanje drobcev evropskega članstva, ampak bo z EU med pogajanji poskušala vzpostaviti povsem nov odnos. Šlo je za enega bolj jasnih namigov, da Združeno kraljestvo čaka »trdi« brexit.
Večina opozoril predstavnikov finančne industrije doslej ni imela bistvenega učinka na odločitve britanske vlade, tudi zaradi tega, ker jim ni uspelo predstaviti enotne vizije razvoja sektorja po izstopu države iz EU. To jim je med drugim preprečeval obstoj različnih interesov med bankami, ki večino poslov opravijo v drugih državah EU, in tistimi, ki so bolj orientirane na britansko tržišče.
