Tiskane izdaje
Na prvi pogled, skozi prizmo trgovinskih tokov, so odnosi kitajske in 16 držav srednje in vzhodne Evrope, v zavidljivi kondiciji. Lani je blagovna menjava dosegla 54 milijard evrov (v Sloveniji dobrih 906 milijonov evrov), medtem ko naj bi v po oceni kitajske tiskovne agencije Sina v prvih desetih mesecih letos že presegla 46 milijard evrov.
Toda gradnja mostu za Svilno cesto, ki bi se prek držav srednje in vzhodne Evrope vila v gospodarski epicenter Evrope, navkljub trudu Pekinga še ni dokončana. Trendi so sicer pozitivni, kar ni nepričakovan opis odnosov med državami, ki gospodarsko rastejo, a obljube o velikopoteznih kitajskih vlaganjih na tem koncu Evrope doslej niso vselej upravičile velikih pričakovanj. Marsikdo se še spominja škandala s prirejanjem cen v več kot 900 milijonov evrov vrednem projektu gradnje poljskih avtocest, v zadnjem času pa vzbujajo negotovost burni odzivi Kitajcev na obisk dalajlame na Slovaškem in Češkem, zaradi katerih je pod vprašajem za nekaj milijard evrov podpisanih pogodb.
Posli kot politične točke
Danes, na petem srečanju držav pobude 16+1, ki se odvija v latvijski prestolnici Rigi, se bodo predsednik kitajske vlade Li Keqiang in njegovi evropski kolegi vnovič predali tkanju tesnejših gospodarskih vezi, kar med drugimi uteleša tudi ajdovski Pipistrel. »Najbolj odmeven dogodek je zagotovo podpis 350 milijonov vredne pogodbe med Pipistrelom in Kitajsko, ki ga je omogočil prav naš stik z njihovo vlado,« je za Delo pred odhodom na srečanje v Rigi dejal premier Miro Cerar in razložil, da so na azijskih trgih šele politični stiki tisti, ki odpirajo vrata gospodarstvu.
V Ljubljanskih mlekarnah imajo nekoliko drugačen pogled na svoj vstop na kitajski trg. Navkljub Cerarjevi trditvi, da vlada intenzivno sodeluje pri izvozu mleka na Kitajsko, s čimer se rad pohvali tudi minister za kmetijstvo Dejan Židan, ki se ravno te dni mudi na najpomembnejšem Kitajskem kmetijskem sejmu, naj bi bila pot Ljubljanskih mlekarn na perspektivni trg samostojna. »Na Kitajski trg smo se podali povsem neodvisno od vlade in foruma 16+1,« smo izvedeli od našega vira v Ljubljanskih mlekarnah, kjer zaenkrat še čakajo na vsa dovoljenja za lansiranje trajnega mleka na trgovske police.
Klik na infografiko jo odpre v večjem formatu. Infografika: Delo
Ne glede na to so v tem tednu na daljni vzhod poslali še en kontejner z vsebino vredno med 10.000 in 13.000 evri. Čez štirinajst dni bodo odpremili še enega. Zaenkrat sodelujejo z enim distributerjem, ob zadostni količini prirejenega mleka v Sloveniji pa nameravajo svojo prisotnost prihodnje leto okrepiti in poslati na Kitajsko vsaj 100 kontejnerjev mleka. Ponudbo bi sčasoma utegnili povečati še za čokoladno mleko, medtem ko o drugih mlečnih izdelkih še ne razmišljajo. Dolgoročen cilj je vsako leto ustvariti med dvema in petimi milijoni evrov prihodkov na Kitajskem.
V primeru Pipistrelovega preboja na Kitajsko, ki bo po besedah prvega moža Iva Boscarola prinesla 50 novih inženirskih delovnih mest in celo vrsto priložnosti za celotno malo slovensko industrijo, je bila vloga vlade vendarle nekoliko večja. »Ministrstvo za infrastrukturo je preko agencije za civilno letalstvo v rekordnem času izvedlo izjemen ukrep, ki ga je omogočalo dobro sodelovanje s kitajsko vlado,« je pojasnil Cerar ozadje zgodbe o treh certifikatih, ki jih je ajdovskemu podjetju spomladi podelila kitajska agencija za civilno letalstvo. Pomemben prispevek vlade kljub temu ne bi smel zakriti dejstva, da je Pipistrel že pred oblikovanjem pobude 16+1 opozarjal nase z uspehi v Indiji in vzbujal zanimanje na največjem svetovnem letalskem trgu.
Slovenska pomoč kitajski Olimpijadi
Načrti so še precej širši, pravi Cerar, ki je v lanskm osebnem pogovoru s kitajskim premierjem lani omenil naš nordijski center in potencialno pomoč, ki jo lahko Slovenija nudi Kitajcem pri pripravi na zimske olimpijske igre v letu 2022. »Priložnost so pograbili in zdaj že neposredno sodelujemo, tako, da se že učijo pri nas postavljanja nordijskih centrov in pridobivajo znanje na področju skakalnih in tekaških športov,« ni skrival ponosa Cerar, ki je prepričan, da se bo izmenjava znanj in storitev le še okrepila. Z namenom poglabljanja sodelovanja je imel včeraj v načrtu nove pogovore z Li Keqiangom.
Slovenija je v okviru pobude aktivni še posebno na področju gozdarstva, za katerega je pristojna. Kitajci so medtem, podobno kot grško luko Pirej za vrata v srednjo Evropo prepoznali tudi koprsko pristanišče. »Možnosti je še veliko,« Cerar ni skrival optimizma.
Prevladujoči trendi so sicer pozitivni. Kitajci so v preteklih letih opravili nekaj neposrednih investicij pri nas, na primer v mariborski Tam Durabus ali pa ljubljanski Elaphe. Tudi blagovna menjava še naprej raste. Še posebno izvoz, ki se je od leta 2011 do lani okrepil za skoraj polovico, letos pa bi se lahko celo podvojil. Ob enaki dinamiki rasti kot v prvih sedmih mesecih bi lahko do konca leta dosegel skoraj 260 milijonov evrov ali kar 120 milijonov več kot lani. »Pozitivni trendi v slovenski blagovni menjavi so zanesljivo tudi posledica večjega koriščenja možnosti za mreženje podjetij na različnih multilateralnih platformah,« so pojasnili v ministrstvu za zunanje zadeve. Čeravno priznavajo, da je doprinos posamezne platforme težko izmerljiv, naj bi zadnji uspehi slovenskih podjetij tako potrjevali, da je sodelovanje pri pobudi 16+1 zelo koristno.
