Tiskane izdaje
Cilj ukrepov so banke, naftne družbe in orožarska industrija v državni lasti. Podjetja in posamezniki iz EU ne bodo več smeli zagotavljati posojil petim vodilnim državnim bankam na čelu s Sberbank in Gazprombank. Poleg tega bo prepovedano trgovanje z novimi obveznicami, lastniškim kapitalom ali podobnimi finančnim instrumenti z rokom zapadlosti, daljšim od trideset dni. Za hčere ruskih bank, ki delujejo v EU, sankcije ne bodo veljale. V svežnju sankcij, sprejetih julija, je rok znašal devetdeset dni. Enake sankcije bodo veljale za naftne družbe Gazprom Neft, Rosneft in Transneft.
Poleg tega je na seznamu proizvajalcev oborožitve Obononprom (helikopterji), United Aircraft Corporation (letala) in Uralvagonzavod (tanki). Evropska podjetja ruskim partnerjem ne bodo več smela zagotavljati delov opreme in storitev za črpanje nafte pod morjem in na Arktiki. Enako velja za pridobivanje nafte iz skrilavca. Tudi izvoz tehnologije, ki se (lahko) uporablja za vojaške namene, so še bolj omejili. Med devetimi podjetji, za katere bo ukrep veljal, je tudi proizvajalec jurišnih pušk kalašnikovk. Tudi proizvajalec sistemov BUK - z njim je bil sestreljen MH17 - je pod sankcijami.
Na seznam posameznikov, ki so tarča sankcij (prepoved vstopa in zamrznitve premoženja v EU), ker spodkopavajo ozemeljsko celovitost Ukrajine, so uvrstili še dva ducata ljudi. Na njem so, denimo, tako imenovani premier samooklicane Ljudske republike Doneck Aleksander Zaharčenko, ruski ultranacionalist Vladimir Žirinovski in šef industrijskega konglomerata Rostec Sergej Čemezov, ki se je - tako kot njegov dolgoletni sopotnik Vladimir Putin - kalil kot častnik KGB v vzhodnonemškem Dresdnu. Tarča sankcij je skupaj že 119 posameznikov in 23 ustanov.
Članice so ukrepe sprejele že na začetku tedna, toda v zvezi z njihovo izvedbo je bilo kar nekaj nesoglasij. Ker od konca prejšnjega tedna velja premirje, so članice, kakršna je Finska, pritiskale na zavoro. Po več posvetovanjih visokih diplomatov članic je obveljal kompromis, po katerem bo EU že konec prihodnjega tedna celovito proučila sprejete sankcije proti Rusiji. Glede na položaj v Ukrajini in na izvajanje mirovnega načrta bi v primeru izboljšanja razmer in konstruktivne vloge Rusije lahko odpravili del sankcij ali kar vse.
V vrtincu sankcij in protisankcij
V Moskvi že pripravljajo protisankcije in opozarjajo, da je politika EU kot bumerang. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je prepričan, da novi ukrepi Zahoda škodujejo mirovnemu procesu v Ukrajini.
Po prvih protiukrepih, s katerimi so omejili uvoz kmetijskih izdelkov in hrane, naj bi bil po novem tarča tudi uvoz avtomobilov z Zahoda. Premier Dmitrij Medvedjev je že na začetku tedna kot odgovor na škodo, povzročeno ruskim podjetjem, napovedal asimetrične protisankcije, denimo prepoved poletov letalskih družb z Zahoda čez ozemlje Rusije. Še vedno je negotovo, ali bo zaostrovanje sankcij lahko vplivalo na najbolj kočljivo vprašanje: preskrbo stare celine z ruskim zemeljskim plinom.
Kljub vse hitrejšemu vrtenju spirale sankcij med Rusijo in Zahodom je EU očitno pripravljena popuščati na drugem področju, ki je povezano z začetkom krize - pridružitvenim sporazumom med Unijo in Ukrajino. Sporazum, ki vključuje vzpostavitev prostotrgovinskega območja in posledično krepi integracijo Ukrajine v gospodarski sistem EU, naj bi bil že prihodnji teden potrjen tako v evropskem parlamentu kot tudi v ukrajinski radi.
Ko je Moskva konec lanskega leta spodkopavala sporazum in izvajala pritisk na takratnega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, naj ga ne podpiše, je opozarjala na njegove negativne posledice za njeno gospodarstva. Bruselj je že na začetku leta privolil v posvetovanja z Rusijo o tej temi. Moskva se je bala odprave carin za evropsko blago, ki bi lahko izrinilo ruske izdelke in nadaljevalo pot na rusko tržišče. Sprejetje evropskih tehničnih standardov v Ukrajini je trn v peti ruske industrije.
Rusija je sicer pripravila dolg seznam pripomb, ki bi pridružitveni sporazum popolnoma razvodenile, a Unija je bila pripravljena na pogajanja predvsem o rokih izvajanja. Posvetovanja evropskega komisarja za trgovino Karla De Guchta z Rusijo in Ukrajino so v petek prinesla spremembe. Z vodjem ukrajinske diplomacije Pavlom Glimkinom in ruskim ministrom za gospodarski razvoj Aleksejem Uljukajevom je dosegel sporazum, po katerem se bo začasno izvajanje trgovinskega dela sporazuma, ki bi se moralo končati 1. oktobra, nadaljevalo do konca prihodnjega leta.
To pomeni, da se bo nadaljevala enostranska odprava carin za izvoz ukrajinskega blaga v EU. Po drugi strani bo Ukrajina še lahko ščitila domače proizvajalce pred konkurenti iz Unije s carinami. »Razlog je težak gospodarski položaj v Ukrajini,« je pojasnil De Gucht. Tudi zadržki do Rusije, ki je Kijevu grozila z uvedbo carin (z Ukrajino ima prostotrgovinski sporazum v okviru Skupnosti neodvisnih držav), če bo trgovinski del sporazuma med Brusljem in Ukrajino uveljavljen, bodo upoštevani. Poleg tega bodo vsi vpleteni akterji dobili na voljo dovolj časa, da odpravijo nesoglasja.
