Tiskane izdaje
Države območja evra so po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat julija na letni ravni zabeležile 0,4-odstotno inflacijo. Rast cen se je v primerjavi z junijem, ko je dosegla 0,5 odstotka, še nekoliko znižala in padla na najnižjo raven od oktobra 2009.
Kljub temu da je inflacija daleč od srednjeročnega cilja ECB − to je letna inflacija malo pod dvema odstotkoma − in kljub vztrajnim opozorilom pred nevarnostjo deflacije na območju skupne valute, večina analitikov novih ukrepov osrednje denarne ustanove evrskega območja ne pričakuje.
V Frankfurtu naj bi tako najprej počakali na učinke prelomnih junijskih odločitev, piše STA. Takrat je svet ECB ključno obrestno mero znižal na rekordno nizkih 0,15 odstotka. Obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti je spustil v negativno območje, na minus 0,10 odstotka, kar je bil sploh prvi takšen primer pri kakšni pomembnejši svetovni centralni banki.
Poleg tega je sprejel še niz dodatnih ukrepov, tudi nekonvencionalnih, v boju proti deflacijskim tveganjem in v prizadevanjih za spodbuditev gospodarske dejavnosti. Med temi so najpomembnejše nove ciljno usmerjene dolgoročne operacije refinanciranja bank, ki pa bodo temeljile na pogoju, da bodo banke sredstva prenesle v realno gospodarstvo.
Na zalogi ima ECB še program odkupov finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, dodaja STA. Ta bi temeljil na odkupovanju nezapletenih instrumentov na podlagi posojil, s čimer bi banke prišle do dodatnih sredstev za financiranje gospodarstva.
Predsednik ECB Mario Draghi bo danes verjetno deležen vprašanj o tem in drugih morebitnih dodatnih ukrepih ECB. Draghi je namreč že jasno povedal, da je ECB pripravljena na dodatno ukrepanje, če bo to potrebno. Daljše obdobje nizke inflacije je namreč po mnenju sveta ECB za gospodarstvo škodljivo. Inflacija naj bi se cilju ECB vidneje približala šele proti koncu 2016, še piše STA.
