Tiskane izdaje
Črni seznam že dokazuje svojo vrednost, je potezo komentiral bolgarski finančni minister Vladislav Goranov, ki v obdobju šestmesečnega bolgarskega predsedovanja Svetu EU vodi zasedanja finančnih ministrov EU.
Na črnem seznamu tako ostaja devet držav oziroma jurisdikcij: Bahrajn, Ameriška Samoa, Guam, Marshallovo otočje, Namibija, Palau, Sveta Lucija, Samoa ter Trinidad in Tobago.
EU je sploh prvi evropski črni seznam davčnih oaz potrdila v začetku decembra lani, nanj je uvrstila 17 držav oziroma jurisdikcij.
Na sivem seznamu zdaj 55 držav
Še 47 držav ali jurisdikcij − med njimi so Švica, Turčija, Črna gora, Srbija, Makedonija, BiH, Oman in Katar − so članice tedaj uvrstile na sivi seznam, na katerem je zdaj 55 imen.
Medtem ko nekateri poudarjajo, da umik osmerice s črnega seznama potrjuje učinkovitost tega ukrepa, pa drugi opozarjajo, da je takšna poteza tako kmalu po potrditvi seznama skrb vzbujajoča in da spodkopava verodostojnost ukrepa.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici poziva k objavi zavez 55 držav ali jurisdikcij na sivem seznamu, da bo mogoč »demokratični nadzor« nad njihovim uresničevanjem.
Francoski finančni minister Bruno Le Maire pa je tudi tokrat znova pozval k sankcijam proti državam na črnem seznamu, saj da je ta le tako lahko v resnici učinkovit.
Ob potrditvi črnega seznama decembra lani je vprašanje sankcij ostalo nerešeno. Med možnimi ukrepi se omenja zamrznitev evropskih sredstev ali posebna dajatev na transakcije s temi državami oziroma jurisdikcijami.
