Evro le zanihal, ostaja pa velika zadrega za Evropo

Nemška kriza in ekonomija: na trgih za zdaj še vlada prepričanje, da bo tudi prihodnjo vlado vodila Merklova. 

Objavljeno
20. november 2017 18.33
Miha Jenko
Miha Jenko

Ljubljana – Propad koalicijskih pogajanj v Nemčiji je zanihal tudi evro. Tečaj evropske valute je v primerjavi z ameriško zdrsnil na dobrih 1,17 dolarja, se dvignil na 1,18 in znova rahlo zdrsnil. Ob tem ostajajo v zraku pomembna vprašanja za EU, od fiskalne unije naprej.

»Dnevni nihaj evra navzdol je bil relativno nizek, saj gre pri prekinitvi koalicijskih pogajanj le za enega od potrebnih, ne pa zadostnih, pogojev, da Merklova ne bo več kanclerka,« aktualne razmere v naši največji trgovinski partnerici komentira predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič. Da »trg propada koalicijskih pogajanj ne jemlje preveč usodno, saj še ni dokončno znano, ali bo vlada Merklove manjšinska ali pa bodo potrebne ponovne volitve,« meni tudi Aleš Čačovič, vodja oddelka upravljanja dolžniških naložb v Alta Skladih in dodaja, da »velja visoko prepričanje, da bo naslednjo vlado v vsakem primeru verjetno vodila Merklova.«

Brez pomembnega vpliva na obresti

Večina političnih alternativ Merklovi sicer pomeni »v očeh valutnih trgovcev nekoliko bolj relaksirano politično okolje in s tem tudi nekoliko manjšo verjetnost skorajšnjega dviga obrestnih mer. Povedano drugače, tudi morebitne nove volitve v Nemčiji ne bi pomembno spremenile politike obrestnih mer. Kvečjemu bi morebitna zmaga Schulzove SPD pomenila rahlo bolj 'evrsko-prijateljsko' usmerjeno Nemčijo ter za odtenek večjo naklonjenost bolj ohlapnim denarnim pogojem, ki so bolj v pomoč bolj ranljivim članicam evrskega območja,« pravi Abramovič.

In kakšne tečajne trende je pričakovati v prihodnjih tednih in mesecih? »Če bi politična kriza eskalirala in občutno zmanjšala verjetnost izvolitve Merklove, bi to verjetno vplivalo na kratkoročno višje nihanje valutnega tečaja in na prihodnjo retoriko ali politiko ECB. Vendar trg zaenkrat v tem še ne vidi pomembnega tveganja,« izpostavlja Čačovič, Abramovič pa meni, da je »zaradi pospeševanja gospodarske rasti v evroobmočju – relativno, glede na ZDA – bolj verjetna apreciacija kot pa depreciacija evra glede na ameriški dolar.«

Dovolj za korekcijo na finančnih trgih?

Morebitna globlja nemška politična kriza bi sicer lahko imela širše učinke na finančne trge in geopolitične posledice za evrsko območje. »Veliko vprašanje je, kaj bo tisto, kar bo v nekem trenutku izzvalo finančne trge k veliki, 30- do 40-odstotni korekciji tečajev. Tudi to je posledica, ki se zdaj lahko zgodi, kajti Nemčija je tako velik igralec in to je tako velik dogodek, da lahko izzove negotovost in krizo na finančnih trgih,« pravi Bogomir Kovač z ekonomske fakultete v Ljubljani.

Na kratek rok zaradi razmer v Nemčiji ne izključuje nihanja tečaja evra, a ne pričakuje večjega vpliva, »saj je v ozadju še vedno stabilna in nespremenjena denarna politika, ki je ena od zaščitnih blagovnih znamk Draghijeve administracije.«

Nemško-francoska os na preizkušnji

Za Kovača je najbolj problematično, da koalicijski neuspeh Merklove razkriva veliko zadrego za samo Evropo. »Ta zadrega je na eni strani na relaciji med Berlinom in Parizom. Imamo visoka francoska pričakovanja in iniciative s strani Macrona, na drugi strani pa zdaj v Nemčiji ni odgovora nanje. Vprašanje, je kaj, bo zdaj s t. i. fiskalno unijo in kaj narediti za nadaljni razvoj Unije. Pri tem je je zdaj najbolj problematična politična kriza same Evropske unije, kjer se s to nemško zgodbo lomijo kopja predvsem okoli tega, na kakšen način naj Unija napreduje. Če Nemčija nima jasnih odgovorov in ne bo sposobna parirati pričakovanjem Francije, lahko postane ta nova naveza Merkel–Macron zelo problematična. S tem pa se odpira tudi temeljna strukturna dilema, kako naj gre Unija naprej.«

Kovač izpostavlja, da »je to daleč najbolj nevarno«, saj so tudi Junckerjevi scenariji evropske prihodnosti v rokah dveh najpomembnejših članic. Nemčija, ki je zdaj »notranjepolitično blokirana, se iz najmočnejšega člena Evrope zdaj morda spet spreminja v šibak člen,« pravi sogovornik in dodaja, da »bi bilo najbolje, če bodo Nemci znali mirno in elegantno rešiti krizo v nekaj mesecih.« A tisto, kar je bilo doslej v zraku in pričakovano – namreč, da bo že kmalu, po novem letu, prišlo do velikega dogovora med Merklovo in Macronom o fiskalni, monetarni in politični uniji – je zdaj pod velikim vprašajem, vsekakor pa najmanj odloženo za vsaj nekaj mesecev.