Tiskane izdaje
Milanović je ocenil, da stanje posojilojemalcev po uveljavitvi rešitve, ki jo bo pripravila vlada, ne bo slabše, kot je bilo. O predlogu zakona, ki bo vseboval te rešitve, bo sabor začel razpravljati v petek, o njem pa naj bi odločili v najkrajšem možnem času.
Kot je Milanović sporočil na popoldanski novinarski konferenci, vlada predlaga, da se tečaj švicarskega franka določi pri 6,39 kune za leto dni. V tem času bi namreč lahko v sodelovanju s centralno banko našli rešitev za zamenjavo kreditov v frankih za kredite v kunah, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Stroške, ki jih bo prinesla takšna odločitev, bi morale prevzeti finančne institucije, je dodal. To je presenetilo bankirje, ki so pričakovali drugačen dogovor. Napovedali so boj proti sprejetju takšnega zakona. Najbolj problematizirajo predolgo obdobje fiksacije tečaja.
»Ni več prostora za dolgotrajna pogajanja, ker grozi nevarnost, da bodo številni ljudje izgubili sposobnost, da bi plačevali posojila in potem bodo imeli škodo tako oni kot banke,« je Milanović povedal ob današnjem podpisu pogodbe, s katero so odpisali dolgove socialno najbolj ogroženim prebivalcem.
V Banskih dvorih so pogodbo podpisali z župani največjih mest in s predstavniki hrvaškega elektrogospodarstva, hrvaške pošte in javne radiotelevizije.
Milanović je spomnil, da je vlada pred letom in pol znižala obrestne mere za posojila v švicarskih frankih, a se je zadeva dodatno zapletla. Poudaril je, da morajo odgovornost za stanje prevzeti tudi banke, pri čemer je dodal, da so tudi v lanskem letu ustvarile dobiček. »To kaže, da prostor za prilagajanje še naprej obstaja,« je povedal.
Medtem je hrvaški minister za finance Boris Lalovac napovedal, da je najbolj realen nov poseg v obrestno mero. Dodal je, da je možnost tudi fiksiranje tečaja švicarskega franka, a da se je treba posvetovati s pravniki in bankirji, predvsem pa s hrvaško centralno banko.
V današnjem pogovoru za hrvaški radio je omenil tudi prepoved izvršbe nad nepremičninami kot tudi, da bi banke odpisale del dolgov posojilojemalcem v švicarskih frankih, država pa bi jim potem priznala dodatne davčne olajšave.
Društvo Franak, ki skrbi za položaj posojilojemalcev v švicarskih frankih, je danes povabilo svoje članstvo na »splošno mobilizacijo«. Na družbenem omrežju Facebook so med drugim sporočili, da lahko njihovi člani že začnejo pripravljati transparente za morebitne proteste.
V društvu Franak poudarjajo, da lahko krepitev švicarskega franka vpliva na življenja več kot 200.000 ljudi na Hrvaškem, ki so dobili posojila v švicarski valuti.
Lani so iz hrvaške centralne banke sporočili, da je bilo na Hrvaškem še nekaj več kot 55.000 državljanov, ki so imeli posojila v švicarskih frankih. Konec septembra lani je bila vrednost posojil 23,7 milijarde kun ali nekaj več kot tri milijarde evrov.
