Tiskane izdaje
Vujčić je na srečanju z novinarji v Zagrebu dejal, da so banke na 1000 evrov stanovanjskih posojil v švicarskih frankih letno zaslužile 25 evrov. Banke tako niso imele dodatnega dobička, ker je bila razlika med terjatvami in obveznosti v švicarskih frankih le dva odstotka.
Banke bodo, če bo vladni predlog o zamrznitvi tečaja za leto dni obveljal, izgubile več kot 50 milijonov evrov dobička. Kot je dodal, bo ta ukrep vlade obenem preprečil, da bi se zvišalo število tveganih posojil.
Saborski odbor za finance je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina danes potrdil vladni predlog fiksiranja tečaja, o predlogu pa bo odločal še sabor.
Hrvaški mediji so v torek poročali, da je vlada madžarske kolege zaprosila za angleške prevode zakonov, s katerimi so obveznosti za posojila v švicarskih frankih določili v madžarskih forintih.
Uvajanje madžarskega modela na Hrvaškem bi po besedah guvernerja hrvaške centralne banke Vujčića pomenila znižanje mednarodnih rezerv Hrvaške za 73 odstotkov. Namesto 7,8 milijarde evrov bi padle na 2,9 milijarde evrov. Takšna poteza bo predvsem populistična, je menil Vujčić in dodal, da centralna banka nima ne pristojnosti ne sredstev, da bi lahko reševala zaplete zaradi krepitve franka.
Hrvaški premier Zoran Milanović je tudi danes med saborsko sejo, na kateri so poslanci zastavljali vprašanja članom vlade, dejal, da je treba razmisliti o možnosti konverzije posojil v švicarskih frankih v kune. V tem kontekstu je omenil, da je treba obravnavati tudi posojila v evrih.
Predsednik vlade je znova zatrdil, da vladna odločitev o zamrznitvi tečaja švicarskega franka za leto dni ni »le gasilski ukrep« in da bodo v sodelovanju s centralno banko poiskali dodatne rešitve za probleme, ki jih posojilojemalcem v švicarskih frankih povzroča krepitev švicarske valute.
