Tiskane izdaje
»G20 bi morala postati skupina za akcijo namesto platforme za pogovore,« je kitajski predsednik Xi Jinping sporočil v govoru, s katerim je danes odprl 11. vrh šefov držav in vlad kluba največjih svetovnih ekonomij. Oživljanje globalne gospodarske rasti, premoščanje zevajočega prepada med razvitimi in nerazvitimi ter zaščita globalizacije pred zapiranjem posameznih držav za obzidja lokalnih interesov so bili v središču Xijevega nagovora udeležencev srečanja.
Toda nad vsemi temi prioritetami, ki jih skupini največjih ekonomij določajo obstoječi izzivi, je pred zbranimi voditelji skupna naloga popeljati svetovno ekonomijo v digitalno dobo, ki se je že sama od sebe začela širiti v tehnologiji, industriji, trgovini in v vseh vrstah storitev.
Čeprav letošnje srečanje skupine G20 poteka pod parolo, v kateri so poudarjeni štirje i-ji (»Proti inovativni, poživljeni, vzajemno povezani in vključujoči svetovni ekonomiji« oziroma, v angleškem jeziku, »Towards Innovative, Invigorated, Interconnected and Inclusive World Economy«), je glavna črka, ki se povsod pojavlja, »e«. Kako se povezati v globalno elektronsko mrežo v današnjih razmerah krepitve strahu pred spletnim piratstvom in v času, ko se krepi potreba držav po definiranju suverenosti v kibernetičnem prostoru? In kako omogočiti vsem državam, tako razvitim kot nerazvitim, da v digitalizaciji najdejo korist zase in jo spremenijo v vir rešitev za svoje gospodarske težave?
Eden izmed razlogov, zakaj letošnji vrh G20 poteka v glavnem mestu kitajske pokrajine Zheijang Hangzhou, je prav dejstvo, da je to eno od najpomembnejših središč visoke tehnologije in eden izmed vzorov v procesu digitalizacije. V tem mestu s pettisočletno zgodovino želi Kitajska pokazati svetu, kako je mogoče združiti tradicijo z modernizacijo. To je bilo simbolično prikazano tudi z gala predstavo Impresije Zahodnega jezera, s katero so v nedeljo zvečer obeležili začetek srečanja. Režiser Zhang Yimou, ki je v svetovni javnosti zaslovel kot avtor ceremonije ob otvoritvi olimpijskih iger v Pekingu leta 2008, je ustvaril mojstrovino digitalne laserske holografije, kombinirane s simfonično glasbo in prepletom lokalne opere in baleta Labodje jezero. Namen je bil prikazati kitajsko ambicijo postati voditeljica nove faze globalizacije, v kateri se bodo, kakor je v otvoritvenem govoru povedal Xi Jinping, vodilne ekonomije trudile združiti lastne realnosti z usklajenimi ukrepi pospeševanja gospodarske rasti.
Na srečanju v Hangzhouju poleg predsednikov Argentine, Brazilije, Francije, Indonezije, Južne Koreje, Mehike, Rusije, Južne Afrike, Turčije in ZDA, premierov Avstralije, Kanade, Nemčije, Indije, Italije, Japonske in Velike Britanije, saudskega princa in predsednikov evropske komisije in evropskega sveta, ki sestavljajo G20, sodelujejo tudi voditelji najpomembnejših multilateralnih organizacij, kakršne so OZN, OECD, IMF, Svetovna banka, WTO in Mednarodna organizacija dela. Kitajska je kot goste zasedanja povabila tudi predsednike Čada, Egipta, Kazahstana, Laosa in Senegala ter premiere Singapurja, Španije in Tajske.
Ob robu dvodnevnega zasedanja potekajo tudi zelo pomembna dvostranska srečanja, med najpomembnejšimi je bilo tisto med kitajskim in ameriškim predsednikom Xi Jinpingom in Barackom Obamo. Čeprav je Obamov prihod v Hangzhou zasenčil incident na letališču, ki so ga povzročili kitajski agenti, ko so ameriški svetovalki za nacionalno varnost Susan Rice poskušali preprečiti, da bi se približala koloni avtomobilov, pripravljenih za ameriškega predsednika, je njegov pogovor z gostiteljem potekal v »iskrenem vzdušju«. Obama je od Xija sicer terjal odgovore na vprašanja, ki burkajo Južnokitajsko morje, in zahteval večje spoštovanje človekovih pravic in svobode medijev, toda nič od tega ni pokvarilo idile, ki sta jo ZDA in Kitajska vzpostavili dan prej z ratifikacijo pariškega sporazuma o klimatskih spremembah, s čimer sta postavili temelje za sodelovanje dveh velesil pri razvoju zelene ekonomije.
Vrh G20 v Hangzhouju se bo v ponedeljek končal s skupno izjavo udeležencev, prihodnje leto pa bo vloga gostiteljice srečanja pripadla Nemčiji.
