Logistični glavoboli spletnega nakupovanja

Danes lahko kupujemo ceneje in bolje, a nadaljnjo rast spletne trgovine lahko zavrejo logistične prepreke.
Objavljeno
19. februar 2018 10.00
reu/AMAZON-GERMANY/STRIKE
Jan Bratanič
Jan Bratanič

Police na gosto posejanih regalih, ki se izgubljajo nepreglednih vrstah znotraj ogromnih skladišč, se šibijo pod nepredstavljivo pestrostjo proizvodov, to je vsega, od pametnih telefonov, računalnikov, plišastih igrač, orodja za domače mojstre, knjig do nakita, oblačil in obutve ... Večina sorodnih izdelkov je nekoč polnila police v trgovskih centrih iz »opek in malte«, zdaj pa v po svetu posejanih skladiščih čakajo na spletna naročila kupcev.

Naslanjač, bodoči kralj trgovine?

Vrednost globalne spletne trgovine se je v preteklih petih letih več kot podvojila, samo lani je zrasla za skoraj četrtino na več kot 2300 milijard dolarjev, kažejo najnovejši podatki raziskovalne družbe emarketer. Celotna globalna trgovina na drobno se je medtem povečala za slabih šest odstotkov na 22.640 milijard dolarjev. Spletna trgovina predstavlja po vrednosti zdaj tako že več kot desetino vseh nakupov, do leta 2021 pa se bo ta delež bistveno popravil, saj naj bi vrednost spletnih nakupov takrat dosegla že skoraj 4900 milijard dolarjev – za primerjavo, to je skoraj toliko, kot sta lani v enem letu ustvarili skupaj gospodarstvi Nemčije in Španije.

Kako velik utegne biti potencial spletne trgovine, kaže podatek, da naj bi Amazon prav v teh dneh kupoval 50.000 kvadratnih metrov veliko skladišče v bližini Sao Paola. Zakaj je to nekaj posebnega? Brazilija je s skoraj 210 milijoni prebivalcev resda ogromen trg, toda od 300 milijard dolarjev, kolikor Brazilci zapravijo na leto v trgovinah, predstavljajo naročila po spletu komaj pet odstotkov. V Amazonu kljub dejstvu, da ima v Braziliji pametni telefon komaj dobra tretjina prebivalcev – ali pa prav zaradi tega – stavijo na prihodnjo rast.

V Evropi je trg spletnega nakupovanja precej bolj razvit. UPS, eden izmed trojice logističnih in dostavljavskih velikanov, v katero spadata še FedEx in DHL, je v nedavno objavljeni raziskavi o utripu na trgu spletnega nakupovanja ugotovil, da je kar sedem od desetih Evropejcev že opravilo nakup po spletu. Skoraj vsak drugi počne to prek pametnega telefona.

»Z internetom je nakupovanje postalo resnično globalno. Maloprodajnim trgovcem omogoča, da svoje proizvode tržijo in prodajajo kupcem po vsem svetu,« pravi Abhijit Saha, član uprave za trženje, UPS Europe, in dodaja: »Naša raziskava kaže, da skoraj tri četrtine evropskih spletnih kupcev kupuje zunaj svoje države, kar pomeni priložnost za majhne in velike trgovce, da razširijo svoje poslovanje.« Pri čemer bo uspeh odvisen seveda tudi od reševanja vse bolj zapletenih logističnih vprašanj, ki so gotovo med glavnimi izzivi prihodnosti spletne trgovine.

Amazonov logistični center. Foto: Reuters

Zahtevni kupci

Danes je med kupci samo 36 odstotkov takšnih, ki so pripravljeni pet dni ali več čakati pošiljko, za katero so plačali poštnino, ugotavlja UPS. Neučakani postajajo tudi tisti, ki si zagotovijo »brezplačno« pošiljanje vsebine svoje spletne košarice. Na pošiljko je pet ali več dni pripravljeno čakati le še 60 odstotkov kupcev. Če te podatke združimo z visoko rastjo prodaje v globalni spletni trgovini, dejstvom, da so z rastjo kupne moči vse aktivnejši potrošniki iz razvijajočih se gospodarstev, ter da so z vstopom v prva delovna razmerja na trgu vse aktivnejše generacije, ki so zrasle s spletom in spletno trgovino, je jasno, da bodo imeli dostavljavci pošiljk v prihodnje še veliko več dela.

Raziskovalci z Univerze v Oxfordu in finančne skupine Citi ocenjujejo, da bodo spletni trgovci zaradi rasti panoge v prihodnjih dveh desetletjih potrebovali 214 milijonov kvadratnih metrov novih skladišč – to je približno toliko kot 20.000 igrišč za nogomet. Samo na Kitajskem naj bi do leta 2020 med skladišči in domovi kupcev hitelo štiri milijone dostavljavcev, pravijo v Goldman Sachs.

Vsak tretji vrne na spletu kupljen izdelek

Sredi tega dogajanja tako trgovci, kot velikani dostavljavci paketov razmišljajo o tem, kako znižati stroške poslovanja. Mnogi s pomočjo zmogljivih računalnikov in umetne inteligence prilagajajo zaloge v skladiščih na podlagi vremenskih vzorcev in napovedanega povpraševanja kupcev. Amazon vlaga v robote in še vedno sanja o dostavljavskih dronih. Nemška Deutsche Post bo letos na ceste poslala floto avtonomnih dostavljavskih tovornjakov, medtem ko kitajski velikan Alibaba snuje mrežo prostocarinskih con z namenom lajšanja trgovinskih pregrad in omejitev na različnih trgih.

Spletni trgovci so potrošnikom pričarali zlato dobo nakupovanja. Še nikdar v zgodovini ni bilo na dosegu prstov roke, ki počiva na računalniški miški, take pestrosti kakovostnih izdelkov, po tako ugodnih cenah. A magičnost trenutka, ko se že nekaj ur ali dan za zadnjim klikom in plačilom vsebine spletne košarice na vratih pojavi dostavljavec s paketom, ni zastonj. Zahteva velika vlaganja in izredno brezhiben ustroj celotnega sistema dostave, ki v prihodnje morda ne bo več kos enormnim apetitom spletnih nakupovalcev. Frederick Smith, soustanovitelj ameriškega logista FedEx, je za Economist tako dejal, da bodo stroški dostave v prihodnje morali zrasti.

Pomemben vidik pri tem so tudi vračila kupljenih proizvodov. V raziskavi UPS je, na primer, podatek, da je kar 37 odstotkov kupcev lani vrnilo vsaj enega od izdelkov, ki so ga kupili po spletu. Delež vrnjenih izdelkov naj bi znašal med 15 in 30 odstotki, ocenjuje FedEx. Vse to predstavlja nove stroške za trgovce, ki vse večkrat ponujajo zastonj dostavo in vračilo izdelkov. Za logiste pa potrebo po dodatnih transportnih poteh, letalih, vlakih, tovornjakih in kombijih.