Nova evropska realnost po Draghijevih ukrepih

Berlin – »Od dopoldneva smo aktivni na trgih,« je v ponedeljek potrdil predstavnik za tisk nemške Bundestag, ene od članic Evropske centralne banke, ki načrtuje do septembra 2016 vsak mesec opraviti za šestdeset milijard evrov nakupov državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev z evrskega območja. Če bo treba, pa še več.

»Že dosedanje odločitve o monetarni politiki imajo pozitivne učinke,« je po zadnjem zasedanju sveta ECB povedal njen predsednik Mario Draghi. Stroški financiranja podjetij in zasebnih gospodinjstev so se znižali, povečala se je »denarna in posojilna dinamika«. Te pozitivne rezultate frankfurtski bančniki zdaj podpirajo še z »znatnim dodatnim sproščanjem naše denarne politike«.

Po ZDA, Veliki Britaniji in Japonski zdaj tudi evrsko območje uvaja tako imenovano kvantitativno sproščanje, skupaj vredno več kot bilijon evrov. Nakupe bodo zase in v manjši meri tudi za ECB izvajale nacionalne centralne banke, in to le pri bankah, saj so primarni odkupi, ki bi jih bilo mogoče razumeti kot državno financiranje, v evrskem območju prepovedani. Vsaka centralna banka bo lahko nakupovala skladno s svojim kapitalom v ECB, za svoje ukrepe pa bodo prevzele tudi veliko večino tveganja, saj bo skupnega za le dvajset odstotkov.

Namen: povečati potrošnjo in investicije

S kvantitativnim sproščanjem hočejo v Frankfurtu povečati potrošnjo in investicije tudi v državah evrskega območja z bolj medlo gospodarsko rastjo. Dobrodošli stranski učinek tega procesa je nadaljnje padanje vrednosti evra v primerjavi z nekaterimi drugimi valutami in še posebno z ameriškim dolarjem. Finančni strokovnjaki že stavijo, kdaj bosta evropska in ameriška valuta enake vrednosti: eni predvidevajo, da se bo to zgodilo do konca letošnjega leta, drugi to pričakujejo celo veliko prej. V skladu s tem se bodo v tujini cenili tudi evropski izdelki, doma pa dražili tuji, zato zagovorniki kvantitativnega sproščanja pričakujejo večji izvoz, potrošnjo in gospodarsko rast, s tem pa tudi inflacijo, ki se je v evrskem območju letos že pomaknila v minus.

Znano je, da sta kvantitativnemu sproščanju nasprotovala predsednik Bundesbank Jens Weidmann in nemška članica izvršilnega odbora ECB Sabine Lautenschläger, predstavnika največje evropske gospodarske sile. Deflacije ni, je le rekordno zniževanje cen energije, verjamejo številni nemški kritiki, v skladu s tem pa se po njihovem prepričanju spreminjajo tudi izgovori ECB za kvantitativno sproščanje. Najprej so ga opravičevali z visokimi obrestmi v južnoevropskih državah, odkar so se te znižale, pa z nujno spodbudo potrošnje. Potem so ugotovili, da potrošniki ne stavkajo, ampak tudi sami uživajo nizke cene energije, a se v Frankfurtu vseeno niso premislili. »Ničelne obresti olajšajo življenje v zadolženih državah ter zmanjšujejo pritisk na reforme,« so zapisali v nemškem časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung in spomnijo, da so v preteklosti prav centralne banke napihovale cene premoženja, poki teh balonov pa so povzročili zadnjo krizo.

Vse razsežnosti nekonvencionalnih ukrepov

Nemški kritiki se celo bojijo, da namerava Mario Draghi s skupnim denarjem reševati Grčijo, pa če ta država privoli v nujne reforme ali ne, oziroma da to že počenjajo izredna posojila iz programa ELA, čeprav ta ni namenjen reševanju insolventnih bank. Druge skrbi Draghijeva napoved, da bodo odkupovali tudi obveznice z negativnimi obrestnimi merami – kaj naj to pomeni v finančnem svetu, ki je vedno temeljil na pozitivnih?

Na vsa ta vprašanja bo kmalu odgovorila evrska realnost, čeprav še ni mogoče napovedovati, kako bodo na nižanje menjalne vrednosti skupne evropske valute odgovorile druge centralne banke. Zaradi vse večjih razlik v obrestih številni investitorji že napovedujejo zadolževanje v evru za odplačevanje dolarskih dolgov. ZDA pa so zaradi dobrih gospodarskih rezultatov in povečanega zaposlovanja že pred meseci končale svoj program kvantitativnega sproščanja in v ECB upajo, da bodo septembra 2016 tudi sami lahko podobno uspešno končali svoj program.