Pariz proti Bruslju: Francija bi sama lovila varčevalni ritem

Pariz – Čeprav mora voditi finance Francije kot ene od največjih proračunskih grešnic in reformnih zaspank v območju evra, Michel Sapin razpravlja s precejšnjo mero brezskrbnosti, optimizma in razmišljanja v slogu: vse bo postavljeno na svoje mesto, potrebujemo le nekoliko več časa.

Živahni 62-letni socialist, ki je s predsednikom Françoisem Hollandom študiral na francoski kovačnici kadrov École nationale d’administration (ENA), je prišel v službo v orjaški palači ob Seni v Bercyju, ko je bila v Parizu še tema. Na zajtrku s skupino tujih časnikarjev si ni belil glave z vprašanjem, kaj bo danes dopoldne, ko bi morala biti nekakšna ura resnice in bo evropska komisija izrekla mnenja o proračunih članic evra in morda resno zažugala Parizu. »Če pravilno razumem namero komisije, bo odločila, da še ne bo sprejela odločitve,« je glede tega odgovoril na vprašanje Dela.

Francoski proračunski načrti za prihodnje leto so očitno v nasprotju z zavezami iz postopka za zmanjšanje primanjkljaja, po katerih bi javnofinančna luknjo morali zmanjšati pod maastrichtske tri odstotke BDP. Čeprav so v zadnji fazi še nekoliko zategnili pas (kritiki pravijo, da bolj ali manj s knjigovodskimi zvijačami), bo primanjkljaj še vedno znašal 4,1 odstotka BDP. Zaradi tega bi lahko Bruselj poostril postopke proti Parizu, ki bi v skrajnem, a najbrž neuresničljivem scenariju pripeljali do finančnih sankcij v višini 0,2 odstotka BDP. To za Francija znaša štiri milijarde evrov.

Kaj je pravi ritem?

»Komisija si bo zagotovila več časa, da oceni nadaljevanje prizadevanj za zmanjšanje primanjkljaja,« je napovedal Sapin. Ker je položaj negotov in zapleten, bo odločanje predvidoma preloženo na marec. Pariz že tako pričakuje, da bo primanjkljaj znižal do leta 2017 in da bo Bruselj spet dovolil podaljšanje roka. Javnofinančne omejitve so po besedah Sapina res nujne, a ukrepi v letih 2012-13 so vplivale na rast luknje letos. »Položaj ni črno-bel. Vprašanje, ki si ga moramo postaviti, je, kaj je pravi ritem zmanjševanja primanjkljajev. Bo močan ali ga bomo prilagodili nizki rasti?«

Pariz naj bi nadaljeval prizadevanja za zmanjšanje deficita na temelju gospodarske realnosti v Franciji. Letos bo primanjkljaj predvidoma znašal 4,4 odstotka. Če ne bo sprememb v politiki, se bo po napovedi evropska komisije leta 2016 povišal na kar 4,7 odstotka. Takšna gibanja v očeh Sapina niso velika drama in Francija nikakor ne predstavlja nevarnosti za območje evra. »Finančni trgi, ki niso človekoljubi, ne zahtevajo višjih obresti. Pričakujejo zmanjšanje luknje in krepitev rasti. Saj niso neumni«. Francija da je gospodarska in finančna sila z zmogljivostmi za investicije.

Stalne primerjave

Tudi primerjave z Nemčijo so v Parizu stalnica. Sapin je opozoril, da je Nemčija pred desetimi leti še imela velike težave. Ne glede na današnje težave da so francoska prednost pred sosedo onstran Rena veliko boljša demografska gibanja. Nezanemarljiva okoliščina pa je medsebojna povezanost evrskih držav. »Če drugo največje evrsko gospodarstvo krči, posledice občuti celota. Ne smemo tudi pozabiti, da je evrsko območje največje gospodarsko območje na svetu. Na G20 v Brisbaneu se je stalno postavljalo vprašanje, kaj delamo v Evropi, in ugotavljali, da čakamo.«

Francosko stališče, da z zategovanjem pasu ne bi smeli zmanjšati manevrskega prostora za gospodarsko rast, po njegovih besedah zagovarjajo tako IMF in OECD kot tudi Italija in še veliko drugih držav. Toda znotraj evropske komisije je glede postopkov proti Franciji kar napeto. Nemški komisar za digitalno gospodarstvo Günther Oettinger je pred tednom dni opozoril, da je Francija pri kršitvah proračunskih pravil »ponavljač« in da bi jo zato morali v Bruslju obravnavati trdo. Od Pariza ne pričakuje le napovedi ukrepov in reform, marveč trdne zaveze.

Minister Sapin zavrača razlage, da so manjše članice v slabšem položaju, saj so po nareku Bruslja morale zmanjšati primanjkljaje, in da je Francija bolj enaka kot drugi, ker sploh ne bo kaznovana za kršitve. »Male članice, denimo Balti, so morale izpolnjevati pogoje, da postanejo članice evra. Portugalska, Španija ali Grčija so si morale prizadevati, da so lahko ostale v njem,« je orisal položaj. A Pariz se bo že tako postavljal po robu zahtevam Bruslja, češ, proračunske odločitve sprejemamo sami. Premier Manuel Valls, denimo, je razglasil, da je Francija spoštovanja vredna, velika država.