Rubelj v prostem padu

Rusija se je znašla pred recesijo. Centralna banka poskuša omejiti padec vrednosti nacionalne valute.

Objavljeno
16. december 2014 20.03
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

»Tako silen padec v enem dnevu je že onstran meja razuma, tega ne moreš več imenovati­ niti panika,« je v ponedeljek zvečer izjavil analitik ruske banke VTB24 Aleksej Mihejev. Rubelj je na »črni ponedeljek« izgubil skoraj desetino vrednosti in izrinil s prvega mesta letos najbolj neuspešnih nacionalnih valut ukrajinsko grivnjo.

Ruska centralna banka običajno ob koncu delovnega časa preneha obratovati, zato so se največji padci vrednosti rublja v zadnjem času dogajali proti večeru. A v ponedeljek, ko je rubelj doživel največje dnevno zmanjšanje vrednosti po letu 1998, so se vodilni bankirji, ki so letos porabili že 70 milijard dolarjev rezerv za ohranitev tečaja nacionalne valute, sestali­ na izredni nočni seji in dvignili temeljno (letno) obrestno mero z 10,5 na 17 odstotkov. »S tem se bodo povišale obresti v komercialnih bankah, vlaganje v rubljih bo postalo privlačnejše,« je ukrep za rusko državno televizijo pojasnila guvernerka CB Elvira Nabiulina.

Včeraj se je tečaj rublja sprva resda okrepil, a se je dogajanje na borzi kmalu sprevrglo v »črni torek«, kakor so se izrazili na opozicijski televiziji TV Dež. Ekonomski analitiki so na državnih medijih hvalili ukrepe guvernerjev, ki se trudijo, kakor so zapisali v sporočilu za javnost CB, omejiti devalvacijska in inflacijska tveganja, ki so se v zadnjem času zelo povečala. »Toda takšna odločitev poraja drugačna tveganja: recesijo, stečaje in rast brezposelnosti,« so zapisali v uredniškem komentarju portala ­ lenta.ru.

Tudi iz dume, kjer običajno soglasno podpirajo uradno državno politiko, je bilo slišati ostre kritike. »V vsaki drugi državi bi guverner banke, ki je zrušila svojo nacionalno valuto, s solzami v očeh odstopil,« je rohnel Vladimir Žirinovski. Guvernerkin odstop je zahteval tudi namestnik predsednika dumskega­ odbora za gospodarstvo Mihail Emeljanov, ki je označil ukrepe CB za »nespametne«, ker bodo z njimi­ zgolj začasno upočasnili padec rublja, hkrati pa ne bodo dopustili možnosti za razvitje gospodarstva. Ekonomski učbeniki namreč pravijo, da višje obrestne mere zavrejo gospodarsko rast, Rusija pa se bo po napovedih CB že na začetku prihodnjega leta prvič po 15 letih rasti znašla v recesiji.

»Ni videti dna«

Nekateri analitiki opozarjajo, da je CB izničila tudi pozitivne učinke nizkega tečaja rublja, ki bi domačemu gospodarstvu omogočil lažje tekmovanje s tujo in dražjo konkurenco. V vodilnem ruskem poslovnem časniku Vedomosti so navedli neimenovane bančnike, ki pravijo,­ da se je CB prepozno odzvala. »Ta nima več kaj dosti prostora za manevriranje, lahko le dvigne postavke za svoje instrumente. Še nekaj takšnih ponedeljkov, pa ne bo mogel nihče ustaviti prebivalstva. To bo začelo panično menjavati denar,« je povedal eden od »centralnih bančnikov«.

Do nekdanjih kolegov je kritičen­ tudi Oleg Vjugin, ki zdaj vodi banko MDM, nekoč pa je bil prvi namestnik finančnega ministra in prvi namestnik guvernerja CB. »Če ne bodo zvišali obrestnih mer na 20 odstotkov, se padanje ne bo zaustavilo,« je povedal za Vedomosti. Po njegovem mnenju je glavni problem, da je CB zadnje leto natisnila veliko denarja, in kot kaže, tega ne namerava prenehati. Vjugin pravi, da lahko padec valute preprečijo le še bolj ostri monetarni ukrepi, v nasprotnem primeru pa »ni videti dna«, saj bo rubelj padal, dokler se ne bo ustavil uvoz v Rusijo.

Tudi analitik iz banke Sberbank Vladimir Pantjušin ni prepričan, da bodo ukrepi učinkoviti. Po njegovem mnenju je dogajanje na borzi podobno pobeglemu kolesu, ki ga je težko ustaviti. »Rubelj je v prostem padu že od septembra, zato so se vsi na trgu postavili na eno stran. Pričakujejo nadaljnje padanje, proti trendom pa je težko igrati,« je dejal. Po njegovem padanja tečaja nacionalne valute ne morejo preprečiti ukrepi CB, ampak zgolj umiritev cen nafte. A ta je včeraj spet padla. Cena za sod nafte tipa brent, za katerega je bilo še junija treba odšteti 115 dolarjev, se je prvič po letu 2009 spustila pod 60 dolarjev.

Čeprav je to prepovedano, so zaradi hitrega spreminjanja tečaja nekateri ruski trgovci spet uvedli »pogojne enote«, kakor so nekoč imenovali »konvertibilne« cene, običajno izražene v dolarjih. Namestnica predsednika vlade Olga Golodec je včeraj priznala, da se bo zmanjšala kupna sposobnost državljanov. Nekateri izdelki so se že podražili, nekateri se še bodo. So se pa za tiste, ki imajo dolarje, letos kar za četrtino pocenila stanovanja v Moskvi, saj prodajalcem ni uspelo slediti hitremu spreminjanju tečaja.

Nasploh se je povečala prodaja nepremičnin, banke pa so letos podelile kar tretjino več stanovanjskih posojil kakor lani. »Vsi dobro vedo, da je bolje imeti v rokah nekaj kvadratnih metrov kakor čedalje manj vredne rublje,« je za Moscow Times povedala Marija Linecka, ki vodi nepremičninsko agencijo Metrium.