Mramor: Potrebujemo drugačne ukrepe, da se ubranimo krize, kot Nemčija

Na mednarodni konferenci o poglabljanju monetarne unije na Brdu o predlogih za preventivno in protikrizno ukrepanje.
Objavljeno
02. februar 2018 19.24
Konferenca o poglabljanju evropske monetarne unije v organizaciji ekonomske fakultete in predstavništva Evropske komisije (EK), sodelovali bodo generalni direktor službe EK za strukturne refrome Maarten Verwey, finančna ministrica Mateja Vraničar
Miha Jenko
Miha Jenko

Brdo pri Kranju – Evrsko območje je na morebitno prihodnjo krizo bolje pripravljeno kot na prejšnjo, ga pa čaka še kar nekaj nalog, kot je dokončanje bančne unije s skupno shemo za zavarovanje vlog, so se strinjali udeleženci konference na Brdu pri Kranju.

Vseevropska razprava o poglabljanju evropske monetarne unije se je začela lani decembra, končala naj bi se junija, na mednarodni konferenci – v organizaciji ljubljanske ekonomske fakultete in predstavništva evropske komisije v Sloveniji – pa je bilo v prisotnosti visokih tujih gostov slišati kar nekaj pomislekov s slovenske strani.

Mramor: evro le po meri jedrnih držav

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je izpostavila preveč zapletena evropska fiskalna pravila, ki bi jih morali izboljšati in poenostaviti. Njen prehodnik in zdaj spet profesor na ekonomski fakulteti Dušan Mramor pa je šel še dlje in opozoril na zelo veliko razliko med jedrnimi državami z evrom (Nemčija, Francija, Nizozemska) in t. i. perifernimi državami, kamor po njegovem sodi tudi Slovenija.

»Razprava o tem, da naj bo evrski sistem bolj robusten, poteka praktično v celoti le znotraj osrednjih držav. Če bodo prevladali le predlogi teh držav, bo to zelo slabo za robustnost evrskega sistema, saj problemi nastajajo predvsem v perifernih državah, se prenesejo na osrednje države in na vse evroobmočje, ki se zamaje. To se je v preteklosti izkazalo v primerih Irske, Grčije, Španije, Portugalske in Cipra, ki so imeli težave. Poleg tega sta tudi dve glavni politiki, fiskalna in predvsem pa denarna, usmerjeni tako, da skušata zadovoljiti predvsem potrebe osrednjih držav, kar je logično, saj imajo največjo težo v evrskem območju,« je bil kritičen Mramor in dodal, da so omejitve pri evropski denarni in fiskalni politiki neprimerne za periferne države, ki so zaradi strukture svojih ekonomij tudi bolj dovzetne za zunanje šoke. Za Slovenijo tako velja, da pri BDP, zaposlenosti itd. bolj zanihamo kot Nemčija, saj smo dobavitelji za nemške končne proizvajalce.

»Smo bolj ogroženi s šoki, nimamo pa inštrumentov, da bi jih že prej nevtralizirali,« pravi Mramor, ki prisega na decentralizacijo ekonomske politike in je prepričan, da bi morale imeti periferne države manevrski prostor in potrebno fleksibilnost, da bi lahko same s svojo ekonomsko politiko vnaprej ali pa takoj, ko nastopi kriza, nevtralizirale negativne učinke šokov. »Spremembe, ki so zdaj predlagane, tega ne vključujejo. predvideno je le, da se centralizirano reagira na ravni EU,« še opozarja.

Ordoliberalni in federalistični tabor

Videti, da so države evrskega območja zdaj razdeljene v t. i. ordoliberalni tabor, ki poudarja predvsem fiskalno disciplino in strukturne reforme in pa t. i. evrski federalistični tabor, ki bolj postavlja v ospredje delitev tveganj in blažitev asimetričnih šokov, je izpostavil profesor na ekonomski fakulteti Vasja Rant.

Med ordoliberalne inštitucije, ki prisegajo na strogo nemško razumevanje finančne discipline, sodi evrski reševalni sklad ESM, ki je doslej petim državam v težavah v priskrbel več kot 270 milijard evrov posojil.

ESM naj bi se po decembrskem predlogu evropske komisije sčasoma preoblikoval v evropski denarni sklad, njegov direktor Klaus Regling pa računa, kot je izpostavil na Brdu, da bo do junija dosežen tudi dogovor o bančni uniji in zavarovalni shemi za depozite, s čimer bi evrsko območje postalo bolj varno, zmanjšalo bi se tveganje navalov na banke v primeru prihodnjih kriz.

Regling, ki so ga nekoč omenjali kot možnega predsednika ECB, ki bi nasledil Jeana-Claudea Tricheta (na koncu je bil imenovan Mario Draghi), je tudi obljubil, da bo ESM po potrebi še posojal državam v težavah, za te namene ima na razpolago še vsaj 400 milijard evrov, zavrnil pa je možnost, da bi ESM v prihodnje deloval bolj preventivno, da bi preprečeval krize v državah z evrom. Za to je po njegovem pristojna evropska komisija, vsaka sprememba mandata pa bi zahtevala tudi spremembo evropske pogodbe.

»Slovenija ni periferna država«

Z Mramorjevo uvrstitvijo Slovenije med periferne evrske države se sicer ni strinjal njegov kolega, nekdanji nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, ki je kot (zdaj že nekdanji) vodja evroskupine sicer »zaslovel« v času ciprske krize v začetku leta 2013. Tedaj je navrgel, da bodo inštrumenti za reševanje bančne krize, takrat uporabljeni na Cipru, prišli prav tudi pri reševanju prihodnjih evrskih držav, ki bodo zašle v težave – finančni trgi pa so v tej njegovi izjavi uzrli prav Slovenijo in nam še podražili zadolževanje.

In kaj nam Dijsselbloem svetuje zdaj, slabih pet let kasneje, ko je kriza že preteklost: »Slovenija mora imeti ambicijo, da je jedrna članica evrskega območja, pravzaprav je to že zdaj. Pomembno je, da je konkurenčna, da ima močan in stabilen bančni sektor, da ima zdrav proračun in javne finance in dovolj fiskalnega prostora, da lahko javni denar investira v prave stvari. Včasih ste postavljeni pred odločitve težke, zgodba z bankami še ni dokončana, tako v Evropi kot v Sloveniji. Pomembno je, da odprete meje in imate konkurenčna podjetja, kar spet velja za Evropo in Slovenijo. Tudi proračunska situacija je precej boljša, pomembno je, da ustvarite nekaj zaloge za kakršnokoli prihodnjo krizo, Uporabite to ugodno obdobje, da postanete še močnejši,« je Dijsselbloem povedal za Delo.

Širši intervju z njim bomo objavili v ponedeljek.