Tiskane izdaje
Bruselj − »Narobe svet!« bentijo kritiki sodnega postopka v Luxembourgu, v katerem so se na zatožni klopi znašli trije Francozi, ki so razkrili zloglasne davčne kupčije, s katerimi so se multinacionalke ognile plačilu milijarde evrov davkov.
Dva žvižgača, nekdaj zaposlena v svetovalnem orjaku PricewaterhouseCoopers (PWC), Antoine Deltour in Raphaël Halet, sta obtožena kraje podatkov, nezakonitega početja v informacijskem sistemu in izdaje poslovnih skrivnosti. Na sodišču se mora braniti še novinar Edouard Perrin, ki je že leta 2012 prvič objavil prve podatke o delovanju Luksemburga v slogu davčne oaze. Dokumente je dobival od Deltourja, drugega obtoženega revizorja je menda nagovarjal, naj mu priskrbi dokumente o konkretnih podjetjih, ki so ga zanimala.
V aferi LuxLeaks je več medijev obdelalo okoli 28.000 strani dokumentov o davčnih kupčijah 340 velikih podjetij, kot so Amazon, Deutsche Bank, Ikea, Pepsi, Skype ... Kupčije z davkarijo v velikem vojvodstvu po nasvetih PWC so jim omogočile, da so se z različnimi sistemi premikanja denarja med državami in ustanavljanjem družb skorajda v celoti ognili plačilu davkov. V Luksemburgu skorajda niso izvajali dejavnosti. Milijarde davka na dobiček, ki bi morale polniti državne blagajne v drugih državah, so lahko ostale na njihovih računih.
Niti las na glavi
Afera je bila še posebno eksplozivna, ker je bil Jean-Claude Juncker v času sklepanja kupčij luksemburški premier in tudi finančni minister. Preiskovalni odbor evropskega parlamenta je veliko razpravljal o LuxLeaksu, a česa prelomnega še niso ugotovili. Parlamentarna velika koalicija poskuša čim bolj zavarovati »svojega« predsednika evropske komisije Junckerja. Njegova obramba se je od izbruha afere že tako glasila, da so bile vse kupčije v skladu z davčnimi predpisi in da so številne druge članice EU ponujale podobne davčne olajšave.
Junckerju se doslej ni skrivil niti las na glavi. Afera je bila povod, da je evropska komisija pod njegovim vodstvom le pospešila ukrepanje proti izogibanju plačilu davkov. Postopek proti Luxembourgu, povezan z davčnimi olajšavami Fiatu, ki se je začel že pred Junckerjevim prihodom v Bruselj, so pripeljali do konca in ugotovili, da je bila državna pomoč z nižjimi davki nezakonita. Na muhi bruseljskih varuhov konkurence so še Amazon, Google, Apple. Razkritja iz svežnja panamskih dokumentov so bila za civilno družbo in druge zagovornike izsuševanja davčnih oaz pika na i.
Solidarnost francoskega ministra
Razplet sodnega procesa, ki se je začel v torek in bo predvidoma trajal do konca prihodnjega tedna, je negotov. Obtoženim grozi do deset let zaporne kazni. Deltour opozarja, da je bilo njegovo ravnanje v javnem interesu, četudi niso bile odkrite nezakonite stvari, ampak nemoralne. Začetek sojenja so spremljale demonstracije. Njihovo sporočilo je bilo, da je Deltour junak, ki bi mu Evropa morala biti hvaležna. Evropski poslanec Zelenih in njihov strokovnjak za finančne teme Sven Giegold ga je razglasil kar za prvega evropskega političnega zapornika na davčnem področju.
Ker ima ravnanje žvižgačev pri razkrivanju ravnanja multinacionalk veliko legitimnost, ni presenetljivo, da je francoski finančni minister Michel Sapin izrazil solidarnost z Deltourjem in mu obljubil pomoč države. Kljub temu se bo politika morala izkazati še v praksi. Na podlagi razkritij v LuxLeaksu so članice EU le sklenile, da bodo druga drugo obveščale o davčnih kupčijah. Na drugi strani je med finančnimi ministri kar veliko nasprotovanja predlogu evropske komisije, da bi multinacionalke morale javno objaviti podatke o plačanih davkih v članicah EU in davčnih oazah.
Tudi vprašanje varovanja poslovnih skrivnosti je kočljivo. V Uniji je tik pred sprejetjem - v evropskem parlamentu je bila potrjena v prvem branju - direktiva, s katero naj bi bila podjetja bolje zavarovana pred zlorabo notranjih informacij, ki so njihova konkurenčna prednost. Zlasti najbolj inovativna so tarča takšnih napadov. Po raziskavi evropske komisije se je kar petina podjetij v desetih letih morala spopadati s krajo poslovnih skrivnosti. Toda: po mnenju kritikov bo široko tolmačenje poslovnih skrivnosti zavrlo razkrivanje nepravilnosti v javnem interesu.
Z lisicami na rokah
»To je neposredna grožnja delu novinarjev in njihovim virom, žvižgačem, svobodi izražanja zaposlenih in pravici do dostopa do informacij v javnem interesu (o zdravilih, pesticidih, avtomobilskih izpustih ...),« so prepričani v Corporate Europe Observatoryju (CEO). Organizacija, ki se zavzema za večjo preglednost delovanja EU in lobijev, opozarja, da direktiva omogoča sodne postopke proti žvižgačem in novinarjem, ki bodo objavili stvari, ki jih podjetja obravnavajo kot poslovne skrivnosti.
V direktivi sicer piše, da sodnih postopkov ne sme biti v okviru uresničevanja pravice do svobode izražanja in razkritju poslovnih skrivnosti z namenom zaščite javnega interesa, a v CEO opozarjajo, da bodo žvižgačem in novinarjem nataknjene lisice. Da ravnajo v javnem interesu, bodo morali namreč dokazati na sodišču. Poleg tega ravnanje podjetij, ki so prišla na dan v aferah LuxLeaks ali Panamski dokumenti, ni nezakonito. Navsezadnje, trojica, ki se mora braniti na procesu v Luxembourgu, je prišla na zatožno klop, ker je kršila - poslovno skrivnost.
