Ameriško odvračanje Putina sredi poljskih ravnic

Na jugozahodu Poljske so že od januarja kot odziv na rusko ravnanje v Ukrajini nameščene močne ameriške oklepne enote.

Objavljeno
27. september 2017 17.29
Peter Žerjavič, fotografije in video: Peter Žerjavič, Misija ZDA pri Natu
Peter Žerjavič, fotografije in video: Peter Žerjavič, Misija ZDA pri Natu

Żagań − Vsakih nekaj minut zadoni, blatna tla se stresejo. »Preizkušajo topove na abramsih,« pojasnjujejo vojaki. Sredi gozda pri kampu Karliki je že 58 tankov abrams in 36 pehotnih bojnih vozil bradley iz 2. ameriške oklepne brigadne bojne skupine 1. pehotne divizije iz Fort Rileya v Kansasu. 

Na jugozahodu Poljske, na območju zgodovinske Šlezije blizu meje s Češko in Nemčijo, se v okviru dvostranskega obrambnega sodelovanja s Poljsko razmešča ena od jeder ameriških oklepnih sil v Evropi. Del pripadnikov in opreme 2. brigade, poimenovane Dagger (bodalo), se bo odpravil naprej v Nemčijo, pa tudi na Madžarsko, v Romunijo in Bolgarijo.

Iz Fort Rileya je bila v zadnjih tednih premeščena celotna brigada s 3300 pripadniki, 87 tanki, več kot stotimi bradleyi, poldrugim ducatom artilerijskih sistemov paladin. Po devetih mesecih bo v okviru redne rotacije zamenjala 4. oklepno brigado iz Kolorada.

Koloradska brigada je bila januarja kot prva nameščena na Poljskem. Takšnih enot tam prej ni bilo. Nameščanje oklepnih sil poteka v okviru podpore operaciji Atlantska odločnost, s katero hočejo ZDA izkazati zavezanost kolektivni varnosti evropskih zaveznic po ruski intervenciji v Ukrajini leta 2014. Je eden od odgovorov na strahove Natovih držav med Črnim morjem in Baltikom pred Rusijo, nepredvidljivim Vladimirjem Putinom

Da ne bi kršili dogovora Nata in Rusije iz leta 1997, enote niso nameščene za stalno, ampak rotirajo. Kljub drugačnim stališčem Donalda Trumpa se proračun ZDA za varnostno-obrambna jamstva Evropi zvišuje: s 3,4 milijarde letos na 4,8 milijarde dolarjev prihodnje leto.

Stotnik John Donlin.

»Tukaj smo, da odvračamo (Rusijo) in zagotavljamo jamstva zaveznicam,« je povedal podpolkovnik John Donlin, poveljnik enega od dveh oklepnih bataljonov 2. brigade v bazi Karliki pri Żagańu. Ponosno je razlagal o bogati, »evropski« zgodovini brigade iz Fort Rileyja.

Ustanovljena je bila leta 1917, ob vstopu ZDA v prvo svetovno vojno je bila nameščena v Franciji. Njene enote so bile med izkrcanjem v Normandiji na obali Omaha. Navdušen je, kako so bili sprejeti na Poljskem – na vsakem koraku da občutijo gostoljubje. Ameriški vojaki katoliške veroizpovedi so bili, denimo, povabljeni v lokalno cerkev.

Na blatnem zemljišču v bazi so vojaki še opravljali zadnje »kozmetične« popravke abramsov in drugih oklepnih vozil, ki so bile na poti iz Kansasa okoli mesec in pol. Najprej iz ZDA čez Atlantik do evropskih pristanišč, Bremerhavna v Nemčiji in Gdanska na Poljskem. »Ko tank pride do nas, ga moramo pripraviti v 24 urah,« je pojasnjeval Donlin.

Takšnega premika cele brigade z opremo in osebjem med 19 leti službovanja v vojski ne pomni. Drugače kot v Kuvajtu, kjer je bila 2. brigada nazadnje, bodo v Evropi na ozemlju zaveznic iz Nata. »Mi se bomo učili od njih in oni od nas,« je povedal.

V bazi Karliki pod šotori živi okoli 500 vojakov, spijo v velikih šotorih. Skupaj so vojaki in vojakinje. V enem od zabojnikov je trgovinica s cenami v dolarjih. V menzi je na izbiro okoli 20 menijev, sestavljenih iz vsaj petih jedi. Pripravljene so v vrečkah.

Vojake v oglasu med predvajanjem košarkarske tekme pozivajo, naj nemudoma prijavijo vsakršno spolno nadlegovanje. Sožitje z lokalnimi prebivalci je očitno. Le streljaj od tankov so domačini nabirali gobe, letošnja sezona je baje odlična. V nedeljo, ko je bilo megleno in gobarjev največ, so se Američani odločili, da ne bodo streljali iz tankov.

V 2. oklepni brigadi so ponosni, da so kmalu po prihodu pripravljeni na delovanje in izpolnjevanje nalog. Na orjaškem predsedniškem poligonu v Świętoszówu, kjer so se nekdaj urili vojaki Varšavskega pakta, tudi Rdeče armade, je zjutraj rahlo deževalo. V meglicah je na peščeni teren z leve in desne strani pripeljalo šest bradleyjev in štirje abramsi. Pomikali so se naprej in nazaj. Doneli so streli. Častniki so spremljali dogajanje s stolpa in analizirali zadetke. Skoraj neslišno so nad gozd prileteli trije helikopterji apache. Med nizkim preletom so sprožali protioklepne izstrelke, odleteli so in se še enkrat vrnili.

V eni uri je bila vaja, nekakšen ognjeni krst 2. oklepne brigade na Poljskem končana. Vojaki so začeli pospravljati in čistiti tanke. »Vaja je pokazala našo pripravljenost. Pripeljali smo naša vozila iz Fort Rileyja v Kansasu. V desetih dneh po prihodu v Evropo smo pripravljeni na bojevanje. Tanki so zadeli 24 od 24 tarč,« je po vaji samozavestno razlagal stotnik Terry Battison. Prvič je na stari celini, bil pa je že na misiji v Afganistanu. Na njegovo odločitev za službovanje v vojski so vplivali teroristični napadi 11. septembra 2001. Napotitev v Evropo bo izkoristil za spoznavanje tukajšnje kulture in zgodovine.

Župan Żagańa Daniel Marchewka je navdušen, da na širšem območju njegovega mesta, ki ima okoli 26.000 prebivalcev, lahko gostijo ameriško vojsko. Vojaki se lahko odpravijo v mesto, takoj, ko po prihodu opravijo osnovne priprave za svoje naloge. »Kako bodo preživljali prosti čas, kako bodo uporabljali našo infrastrukturo, kako se bodo vključevali v vsakdanje življenje?« je župan opozoril na negotovost in strahove domačinov preden so na začetku leta v okolico sicer mirnega mesteca prišli prvi ameriški vojaki. V županovih očeh so strahovi povsem neutemeljeni, težav ni.

Lokalni prebivalci se sicer kdaj pritožujejo nad nevarnim slogom vožnje gostov iz ZDA, a župan občuduje njihovo obnašanje in optimizem. Po prihodu Američanov so se odprle nove restavracije, bolj zanimivi so za investitorje in v mestu je več posla, a župan je opozoril, »da ni vse v denarju«. Ameriški vojaki so se zbližali z domačini z darili za otroke, z obiski v šolah, sodelovanjem na mestnih prireditvah ... Čeprav se še spomni sovjetskih vojakov, ki so bili med hladno vojno pri njih, primerjave z Američani raje noče delati: »Razlika je za 180 stopinj, ZDA so naši prijatelji in pravi zavezniki.«