Tiskane izdaje
Bruselj – V reševanju grške krize ni več prostora za diplomatsko leporečje. Grški premier Aleksis Cipras je IMF očital kriminalno odgovornost za današnji položaj v njegovi državi, finančni minister Janis Varufakis pa je upnicam očital kar sadizem.
Po burnih pogovorih v nedeljo v Bruslju se verjetnost večjih zapletov v prihodnjih dneh in tednih povečuje. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je pojasnil, da je v nedeljo prekinil pogajanja, »ker niso vodila nikamor«. Po enem od scenarijev bi ob neuspešnih pogovorih jutri na zasedanju finančnih ministrov v Luxembourgu za razpravo o nadaljnjih korakih sklicali izredni vrh EU. Ker bo prihodnji četrtek in petek že tako redni vrh voditeljev 28 članic, je negotovo, ali bi bilo takšno zasedanje najvišjih predstavnikov smiselno.
Znesek, ki loči obe strani, je razmeroma majhen (2 milijardi evrov) in je v primerjavi s posledicami bankrota, ki bi lahko pripeljal do grexita, skoraj zanemarljiv. V Bruslju zavračajo Ciprasove izjave, da si upniki želijo nadaljevati trpljenje najsiromašnejših. Juncker je povedal, da je proti zviševanju DDV na zdravila in električno energijo. Med drugim je predlagal, da bi raje znižali izdatke za obrambo, ki so v Grčiji z 2 odstotkoma BDP med najvišjimi v Natu.
Cipras očitno igra na karto sporazuma s ključnimi voditelji EU na čelu z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki imajo širši, bolj političen in geostrateški pogled na položaj kot tehnokrati iz institucij nekdanje trojke (ECB, evropska komisija, IMF). Sredi zaostrovanja razmer se bo Cipras v petek v Sankt Peterburgu srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po logiki Aten Angela Merkel in sodelavci v času težavnega položaja Evrope ne bi tvegali poglabljanja grške krize in bi raje privolili v manj stroge rešitve za Grčijo.
Dolžniški odpustki
Nezanemarljive so tudi razlike med institucijami. Glavni ekonomist IMF Olivier Blanchard je po propadu pogajanj v nedeljo ugotavljal, da bodo evropski upniki morali zagotoviti nadaljnje znatne finančne injekcije in dolžniške odpustke, da bo Grčija lahko dosegla cilj – vzdržnost dolgov. Po drugi strani pričakuje od Aten, da bodo varčevalni cilj, s katerim so se že strinjale, dosegle z višjim DDV in prilagajanjem pokojnin za odstotek BDP na leto. To da bi lahko naredili, ne da bi rezali pokojnine najrevnejšim.
Evropske države pred sklenitvijo sporazuma, s katerim bi končali drugi rešilni program, sploh nočejo govoriti o odpisu ali prestrukturiranju dolgov. Zaradi tega so tarča kritik Ciprasa, ki pravi, da stališče IMF obravnavajo »à la carte«. Od njegovih pričakovanj da vzamejo le trde reforme, o manjšem dolžniškem bremenu za Grčijo sploh nočejo govoriti. Atene morajo do konca meseca vrniti IMF več kot 1,5 milijarde evrov. Neplačilo sicer ne bi neposredno sprožilo bankrota, a Grčija bi se pridružila skupini nekaj držav (predvsem iz tretjega sveta), ki skladu niso odplačale dolgov.
Poleg tega bodo julija in avgusta na vrsti še obveznosti do ECB v višini skoraj 7 milijard evrov in nekaj manjših obrokov vračil IMF. Toliko denarja Grčija sama gotovo ne bo imela na razpolago. V rešilnem programu je na voljo še 7,2 milijarde evrov in neporabljenih 10,9 milijarde evrov za kapitalske injekcije bankam. Če bi Atene prejele denar, bi lahko preživele poletje. Ker je Grčija pod Sirizo spet padla v recesijo in ker so državne blagajne prazne, bi bilo prej ali slej spet na mizi vprašanje nadaljnje pomoči.
