BiH in EU: spodbude v zameno za reforme

Berlin – Zaskrbljena zaradi zastojev v Bosni in Hercegovini sta nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in njegov britanski kolega Philip Hammond ta teden predstavila novo pobudo za hitrejše približevanje osrednje države Zahodnega Balkana Evropski uniji.

Tudi po oktobrskih volitvah, na katerih so spet slavile nacionalne stranke, je BiH pri repu območne tekme za približevanje EU, Nemčija in Velika Britanija pa ji zdaj v zameno za politične in gospodarske reforme ponujata dodatne spodbude. »Državo v osrčju Evrope še vedno pretresajo težke posledice vojne, ki se je končala pred dvema desetletjema. Globoki etnični razkoli prinašajo politično stagnacijo in izostanek nujno potrebnih reform, politični in gospodarski zastoj pa so letos še zaostrile katastrofalne poplave,« sta zunanja ministra zapisala v odprtem pismu, predstavljenem v sredo na šesti konferenci instituta Aspen o jugovzhodni Evropi. Te so se v poslopju britanskega veleposlaništva v Berlinu udeležili zunanji ministri Bosne in Hercegovine, Srbije, Albanije, Kosova, Hrvaške, Makedonije in Črne gore ter predstavniki ZDA in nekaterih nevladnih organizacij ter slovenskega zunanjega ministrstva. Minister Karl Erjavec je februarja letos pozval k angažiranju EU za napredovanje BiH po evropski poti.

Obljuba članstva v EU se je v številnih državah izkazala za dobro spodbudo globokim reformam, v BiH pa še ne, zato voditelja diplomacije Nemčije in Združenega kraljestva v zameno za reforme ponujata dodatna zagotovila in sredstva. BiH bi morala čim prej uvesti gospodarske reforme za ustvarjanje delovnih mest ter okrepiti pravno državo in boj proti korupciji in kriminalu, omenjajo tudi nujnost ustavnih sprememb. »Prebivalcem Bosne in Hercegovine ter njihovim izvoljenim politikom ponujamo: če boste uvedli nujne reforme, se bomo zavzeli za napredek pri poti v Evropo,« zagotavljata Steinmeier in Hammond.

Njuna pobuda ni neposredno povezana s konferenco o Zahodnem Balkanu, ki so jo na pobudo kanclerke Angele Merkel avgusta organizirali v Berlinu, tudi ta proces, ki ga bo zdaj nadaljevala Avstrija, pa dokazuje nemško (in britansko) zavedanje, da Zahodni Balkan še naprej potrebuje pomoč pri urejanju svojih družb in približevanju evropskim integracijam. Da lahko na Zahodnem Balkanu hitro zavre, je pokazala tudi razprava v sredo, na kateri je moderator Eckart Stratenschulte iz berlinske Evropske akademije srbskega zunanjega ministra Ivico Dačića vprašal o nedavni počastitvi ruskega predsednika Vladimirja Putina v Beogradu z vojaško parado, in to sredi ukrajinske krize. »Vprašanje prihaja 50 let prepozno,« se je razburil šef srbske diplomacije in opozoril, da se je Jugoslavija razšla s Stalinom že leta 1948, Vzhodni Berlin pa je bil še dolgo za tem pod sovjetsko nadvlado.