Boj za pravno državo je spet na začetku

Po etapni zmagi romunske civilne družbe so pred državo turbulentni časi.

Objavljeno
10. februar 2017 18.21
Vili Einspieler
Vili Einspieler
Romunski protestniki vztrajajo na ulicah in zahtevajo padec vlade, ki je preživela nezaupnico v parlamentu. Pod pritiskom protestov je vlada umaknila odlok, ki bi pred pregonom zaščitil več politikov. Odstopil je tudi pravosodni minister Florin Iordache.

Za Romune velja, da jih je težko spraviti na ulice, ko pa so enkrat na njih, jih je še težje odgnati. Čeprav na ulicah ni več polmilijonska množica, to še ne pomeni, da si lahko vlada oddahne. Demonstranti pričakujejo, da bo vladajoča koalicija spoštovala njihove glasove in izpolnila dane obljube, ki so jo po parlamentarnih volitvah ustoličile na oblasti. Ker je Socialdemokratska stranka (PSD) prepričljivo zmagala na volitvah, protestniki ne zahtevajo, da se umakne z oblasti.

Predsednik izdajalec države

Po mnenju analitikov se lahko razmere umirijo z odstopom celotne vlade. Čeprav je civilna družba dosegla etapno zmago, so pred Romunijo, ki je postala prizorišče najbolj množičnih protestov po padcu  Ceaușescujeve diktature, turbulentni časi. Boj za pravno državo se v Romuniji začenja od začetka. Premier Sorin Grindeanu in prvak PSD Liviu Dragnea sta družno poskrbela, da sta nepovratno kompromitirana. Kljub temu poskuša Dragnea diskreditirati demonstrante, po provladnih medijih pa pojasnjuje, da je to mednarodna zarota. Po njegovem je za proteste osebno odgovoren kar predsednik države Klaus Iohannis.

Politični nasprotniki poskušajo Iohannisu tudi pripisati, da je neromunski element, ker je pripadnik nemške manjšine in ker je v nasprotju z večinskim pravoslavnim prebivalstvom protestantske veroizpovedi. Privrženci vladajoče PSD vidijo v Iohannisu izdajalca države, ki ga domnevno daljinsko upravlja nemška kanclerka Angela Merkel, primerjajo pa ga celo z Adolfom Hitlerjem. Po mnenju oblastnikov mednarodno zaroto proti Romuniji financira George Soros, veleposlanikom EU in ZDA pa očitajo, da se vmešavajo v romunske notranje zadeve. Prvič po vstopu Romunije v Nato (2004) in EU (2007) je mogoče slišati od vodilnih politikov, da se mora država osredotočiti na nacionalne vrednote in da ne sme dovoliti tujini (EU in Nato), da jo tlači.

Romunska levosredinska vlada je v parlamentu pričakovano prestala glasovanje o nezaupnici, ki jo je zahtevala opozicija z desne sredine. Nezaupnico sta vložili Nacionalna liberalna stranka (PNL), ki meni, da vlada ogroža varnost in legitimne interese Romunov, in okoljsko-liberalna stranka USR. Poslanci koalicijskih strank – PSD, njihovi dolgoletni zavezniki Alde in stranka UDMR etničnih Madžarov – so se glasovanja vzdržali. Koalicija ima v parlamentu 61 odstotkov sedežev, padec vlade pa bi moralo podpreti 50 odstotkov oziroma 233 poslancev.

Premier proti zakonu ulice

Grindeanu je izključil možnost odstopa z utemeljitvijo, češ da ima odgovornost do Romunov, ki so na volitvah 11. decembra lani množično volili socialdemokrate. Da nima vlada nobenega razloga za odstop, je poudaril tudi Dragnea, ki je obtožil opozicijo, da stoji za množičnimi protesti. Dragnea je želel postati premier, vendar se je moral odreči funkciji, ker mu sodijo zaradi zlorabe položaja oziroma povzročitve za 100.000 evrov škode in ker je bil pogojno obsojen na dve leti zapora zaradi volilne prevare. V romunski prestolnici so demonstrirali tudi podporniki PSD, ki Iohannisa prav tako obtožujejo spodbujanja protestnega vala.

Iohannis se je pridružil protestnikom in odločno podprl njihove zahteve z ustavno pritožbo proti vladnemu odloku. V parlamentu je pozval vlado, naj odstopi, ker ni dovolj učinkovita pri reševanju globoke politične krize, ki je nastala zaradi spornega odloka o rahljanju protikorupcijskih zakonov. Predsednik je opozoril vlado, da ne more rešiti politične krize le z menjavo ministrov. Po njegovem mora rešitev priti iz vrst PSD, ker bi bilo v tej fazi pretirano razpisati predčasne parlamentarne volitve, Romunija potrebuje močno vlado, ki bo delovala pregledno in predvidljivo, je dejal Iohannis, hkrati pa opozoril PSD, da bo k sebi v skladu s pooblastili na posvetovanje povabil vse stranke, če jim ne uspe rešiti krize, ki so jo ustvarili sami.

Grindeanu je pozval k miru in stabilnosti. Kot je poudaril, ne bo odstopil samo zato, da bi ustregel ulici. Dragnea je predsedniku države zameril, ker ni pozval državljanov k enotnosti in ker se vmešava v delo vlade, ki ima polno podporo PSD. Posamezni poslanci so Iohannisu vzklikali, naj ga bo sram.